Page 73 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 73
Soustvarjanje za potrebe turizma v visokem šolstvu 73
v smislu večanja sposobnosti, znanja, kompetentnosti zaposlenih« (Svet-
lik, 2004, 7). S tem je v središče pozornosti prišlo vse znanje, ne glede na to,
kako je bilo pridobljeno, in zastavilo se je vprašanje, kako validirati in veri-
ficirati znanja, pridobljena izven tradicionalnega šolskega sistema.
Za kakovostno udejanjanje ciljev priznavanja neformalno pridobljene-
ga znanja ter izkoristek potenciala človeških virov je nujno skladno in si-
nergijsko delovanje vseh socialnih partnerjev: delodajalcev, delojemalcev in
države; že v sferi šolstva se zatika, ker šolstvo dojema neformalno izobraže-
vanje kot konkurenco. Tudi delodajalci oziroma gospodarstvo se v sistem
priznavanja neformalnega znanja vključujejo razmeroma skromno. Gre
bolj za sporadične primere poklicnih kvalifikacij, ko so gospodarske druž-
be neposredno zainteresirane, da bi zaposlenim priznali kvalifikacije, ki so
jih pridobili preko delovnih izkušenj in z usposabljanjem v njihovih izo-
braževalnih centrih. Taki neposredni primeri dobrih praks soustvarjanja
obstajajo v sistemu certificiranja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK)
že od leta 2000 dalje. Ugotavljamo, da so nekatera strokovna področja do-
ber zgled soustvarjanja v certifikatnem sistemu; ponavadi so to področja z
manjšim številom gospodarskih subjektov, kjer je lažje priti do konsenza
(igralništvo, farmacevtika, elektroenergetika). Pri pobudah za posamezne
NPK in pripravi katalogov znanj ter spretnosti za NPK s teh področij so
sodelovali strokovnjaki iz različnih gospodarskih družb iste panoge (npr.:
Hit Nova Gorica in Casino Portorož ali pa Krka, Lek in Bayer Pharma),
skupaj z drugimi deležniki in strokovnimi delavci CPI. Med prvimi pobu-
dniki NPK sta bila Eles in Krka, njuna izobraževalna centra izvajata tudi
certificiranje NPK. Opažamo, da gre za podjetja, ki so uspešno sprejela fi-
lozofijo učeče se organizacije in imajo med razvojnimi prioritetami jasno
opredeljene cilje na področju izobraževanja, izpopolnjevanja in usposablja-
nja zaposlenih. Zavedajo se, da so delovne izkušnje zaposlenih vir tacitnega
znanja, ki ga je treba narediti vidno. Vsekakor so pomembni tudi dobri iz-
obraževalni pogoji na delovnem mestu.
Brez teh deležnikov pa priznavanje neformalno pridobljenih znanj
nima prihodnosti. Kakovost NPK vrednoti predvsem trg dela, kot konč-
ni uporabnik outputa tega sistema, torej delodajalci, interesne skupine, po-
sredniki.
V tem sklopu lahko navedemo naslednji primer dobre prakse v sou-
stvarjanju, primer s fakultete za turizem kot pobudnika za dve NPK v tu-
rizmu: NPK Turistični animator in NPK Turistični informator. Pri obli-
kovanju poklicnih profilov in katalogov standardov znanj in spretnosti je
delala ekipa iz turističnega gospodarstva, organizacij iz javne sfere, fakulte-
te in strokovni delavci CPI. Podlaga pa je bil monitoring del in nalog delav-
v smislu večanja sposobnosti, znanja, kompetentnosti zaposlenih« (Svet-
lik, 2004, 7). S tem je v središče pozornosti prišlo vse znanje, ne glede na to,
kako je bilo pridobljeno, in zastavilo se je vprašanje, kako validirati in veri-
ficirati znanja, pridobljena izven tradicionalnega šolskega sistema.
Za kakovostno udejanjanje ciljev priznavanja neformalno pridobljene-
ga znanja ter izkoristek potenciala človeških virov je nujno skladno in si-
nergijsko delovanje vseh socialnih partnerjev: delodajalcev, delojemalcev in
države; že v sferi šolstva se zatika, ker šolstvo dojema neformalno izobraže-
vanje kot konkurenco. Tudi delodajalci oziroma gospodarstvo se v sistem
priznavanja neformalnega znanja vključujejo razmeroma skromno. Gre
bolj za sporadične primere poklicnih kvalifikacij, ko so gospodarske druž-
be neposredno zainteresirane, da bi zaposlenim priznali kvalifikacije, ki so
jih pridobili preko delovnih izkušenj in z usposabljanjem v njihovih izo-
braževalnih centrih. Taki neposredni primeri dobrih praks soustvarjanja
obstajajo v sistemu certificiranja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK)
že od leta 2000 dalje. Ugotavljamo, da so nekatera strokovna področja do-
ber zgled soustvarjanja v certifikatnem sistemu; ponavadi so to področja z
manjšim številom gospodarskih subjektov, kjer je lažje priti do konsenza
(igralništvo, farmacevtika, elektroenergetika). Pri pobudah za posamezne
NPK in pripravi katalogov znanj ter spretnosti za NPK s teh področij so
sodelovali strokovnjaki iz različnih gospodarskih družb iste panoge (npr.:
Hit Nova Gorica in Casino Portorož ali pa Krka, Lek in Bayer Pharma),
skupaj z drugimi deležniki in strokovnimi delavci CPI. Med prvimi pobu-
dniki NPK sta bila Eles in Krka, njuna izobraževalna centra izvajata tudi
certificiranje NPK. Opažamo, da gre za podjetja, ki so uspešno sprejela fi-
lozofijo učeče se organizacije in imajo med razvojnimi prioritetami jasno
opredeljene cilje na področju izobraževanja, izpopolnjevanja in usposablja-
nja zaposlenih. Zavedajo se, da so delovne izkušnje zaposlenih vir tacitnega
znanja, ki ga je treba narediti vidno. Vsekakor so pomembni tudi dobri iz-
obraževalni pogoji na delovnem mestu.
Brez teh deležnikov pa priznavanje neformalno pridobljenih znanj
nima prihodnosti. Kakovost NPK vrednoti predvsem trg dela, kot konč-
ni uporabnik outputa tega sistema, torej delodajalci, interesne skupine, po-
sredniki.
V tem sklopu lahko navedemo naslednji primer dobre prakse v sou-
stvarjanju, primer s fakultete za turizem kot pobudnika za dve NPK v tu-
rizmu: NPK Turistični animator in NPK Turistični informator. Pri obli-
kovanju poklicnih profilov in katalogov standardov znanj in spretnosti je
delala ekipa iz turističnega gospodarstva, organizacij iz javne sfere, fakulte-
te in strokovni delavci CPI. Podlaga pa je bil monitoring del in nalog delav-
