Page 175 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 175
»ano črešnjo jo je ubil!« ženske kot žrtve in storilke ...
podlagi zapisa ne moremo trditi, da je pripadala družbeno nižjemu sloju. Zdi
se, da sta oba pripadala enakemu sloju, le da je med njima obstajala premo-
ženjska razlika, ker je bila Štefanova družina bogatejša, Neža pa brez očeta, ki
bi zanjo lahko skrbel.68 Vsekakor pa je šlo za spolno razmerje med delodajal-
cem in deklo, ki je predstavljalo družbeni konflikt. Vaška skupnost je na so-
dišču dokazala Štefanovo krivdo, zato je bila Neži izplačana dota, s katero naj
bi si povrnila svojo čast in preživela.69 Z 20 goldinarji bi si namreč lahko ku-
pila kar 5 hektolitrov pšenice, torej je bil to velik znesek denarja, s katerim je
bila preskrbljena za nekaj let.70 A nam o njeni usodi z nezakonskim otrokom,
za katerega je bila odgovorna, v vaški skupnosti, kjer je živela, ni znanega nič;
sklepamo pa lahko, da skupaj s svojim nezakonskim otrokom ni imela 'umir-
jenega' življenja.71
Zato naj poudarimo, da so bile ženske z nezakonskim otrokom v naro-
čju navadno mlade, neizkušene in zato naivne in so moškim igricam tudi hit-
ro podlegle. Družba pa je drugače obravnavala moškega kot žensko, ko se je
zgodil prelom obljube poroke. Za moškega je bilo dejanje, ki ga je storil, le sra-
motno, medtem ko je bila ženska napaka katastrofalna, še posebej v prime-
ru nezakonskega otroka. Z delovnega mesta je bila odpuščena, od doma preg-
nana, večkrat pa je morala za zagotovitev svoje in otrokove eksistence izbrati
tudi med prostitucijo in beračenjem.72
Sklep
Kljub temu da so bile ženske v vseh obdobjih vedno in povsod prisotne in so
skupaj z moškimi oblikovale družbo in kulturo, jim zgodovinopisje do nedav-
nega ni namenilo primerne pozornosti. Glavni vlogi, s katerima je zgodovino-
pisje označilo ženske v 17. stoletju, sta bili vloga matere in vloga gospodinje.
Moška kultura, ki je tedaj pisala zgodovino, jih je omejila v okvirje, v katerih
so morale živeti.
Ženska čast, vezana na žensko telo in spolnost, njeno vedenje in zunanji
videz so bili pod budnim očesom okolice, v kateri je ženska živela. Zato je v
primeru kršenja družbenih norm utrpela veliko, predvsem duševno, škodo,
ki jo je lahko stala tudi življenja. Njene glavne naloge, kot so jih zapisali teo-
68 Če je po očetovi smrti kmetijo prevzel kateri izmed bratov (če jih je le imela), pa ta ni bil dolžan
skrbeti za Nežo, zato predvidevamo, da je v namen svojega preživljanja morala oditi služit dru-
gam.
69 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
70 Izračun sloni na podatkih o cenah pšenice v tem obdobju na Krasu in o povprečni dnevni pre-
hrambeni potrebi, navedenih v Panjek, »Fedalna renta.«
71 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
72 Zamon Davis, A History of Women, 76–81
175
podlagi zapisa ne moremo trditi, da je pripadala družbeno nižjemu sloju. Zdi
se, da sta oba pripadala enakemu sloju, le da je med njima obstajala premo-
ženjska razlika, ker je bila Štefanova družina bogatejša, Neža pa brez očeta, ki
bi zanjo lahko skrbel.68 Vsekakor pa je šlo za spolno razmerje med delodajal-
cem in deklo, ki je predstavljalo družbeni konflikt. Vaška skupnost je na so-
dišču dokazala Štefanovo krivdo, zato je bila Neži izplačana dota, s katero naj
bi si povrnila svojo čast in preživela.69 Z 20 goldinarji bi si namreč lahko ku-
pila kar 5 hektolitrov pšenice, torej je bil to velik znesek denarja, s katerim je
bila preskrbljena za nekaj let.70 A nam o njeni usodi z nezakonskim otrokom,
za katerega je bila odgovorna, v vaški skupnosti, kjer je živela, ni znanega nič;
sklepamo pa lahko, da skupaj s svojim nezakonskim otrokom ni imela 'umir-
jenega' življenja.71
Zato naj poudarimo, da so bile ženske z nezakonskim otrokom v naro-
čju navadno mlade, neizkušene in zato naivne in so moškim igricam tudi hit-
ro podlegle. Družba pa je drugače obravnavala moškega kot žensko, ko se je
zgodil prelom obljube poroke. Za moškega je bilo dejanje, ki ga je storil, le sra-
motno, medtem ko je bila ženska napaka katastrofalna, še posebej v prime-
ru nezakonskega otroka. Z delovnega mesta je bila odpuščena, od doma preg-
nana, večkrat pa je morala za zagotovitev svoje in otrokove eksistence izbrati
tudi med prostitucijo in beračenjem.72
Sklep
Kljub temu da so bile ženske v vseh obdobjih vedno in povsod prisotne in so
skupaj z moškimi oblikovale družbo in kulturo, jim zgodovinopisje do nedav-
nega ni namenilo primerne pozornosti. Glavni vlogi, s katerima je zgodovino-
pisje označilo ženske v 17. stoletju, sta bili vloga matere in vloga gospodinje.
Moška kultura, ki je tedaj pisala zgodovino, jih je omejila v okvirje, v katerih
so morale živeti.
Ženska čast, vezana na žensko telo in spolnost, njeno vedenje in zunanji
videz so bili pod budnim očesom okolice, v kateri je ženska živela. Zato je v
primeru kršenja družbenih norm utrpela veliko, predvsem duševno, škodo,
ki jo je lahko stala tudi življenja. Njene glavne naloge, kot so jih zapisali teo-
68 Če je po očetovi smrti kmetijo prevzel kateri izmed bratov (če jih je le imela), pa ta ni bil dolžan
skrbeti za Nežo, zato predvidevamo, da je v namen svojega preživljanja morala oditi služit dru-
gam.
69 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
70 Izračun sloni na podatkih o cenah pšenice v tem obdobju na Krasu in o povprečni dnevni pre-
hrambeni potrebi, navedenih v Panjek, »Fedalna renta.«
71 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
72 Zamon Davis, A History of Women, 76–81
175
