Page 174 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 174
upor, nasilje in preživetje
da je bila Neža toliko bolj ranljiva, saj je njen oče umrl, zato ni imela njegove
zaščite in kontrole, s čimer bi jo lahko obvaroval pred nečastnim dejanjem.61
Predvsem so bile takim razpletom prepuščene mlade ženske (ne nujno)
nižjega družbenega sloja, služkinje in dekle, ki so se vdale v razmerje z mo-
škim, delodajalcem višjega družbenega položaja, ki jim je v zameno za njiho-
ve spolne usluge ponudil delo ali hrano. Pogosto pa so tudi izkoriščali svojo
avtoriteto delodajalca, da so dekle prisili k spolnosti z njimi. V tem položaju
ženske skoraj niso mogle dokazati prelomljene obljube poroke in niti je niso
mogle pričakovati, z nezakonskim otrokom »na grbi« pa se niso mogle več
poročiti svojemu stanu primerno. Lahko pa so se v takem položaju znašle tudi
ženske, ki so se vdale moškemu enakega družbenega sloja. V slednjem prime-
ru je šlo za običajen, a s tridentinskim koncilom prepovedan vzorec predpo-
ročnega vedenja nižjih družbenih slojev tako na podeželju kot v mestih, brez
izpolnjene obljube poroke. Moški je obljubil poroko ženski, da bi na ta način
izsilil dovoljenje njene družine za spolni odnos, ta se je zgodil in najverjetne-
je ponavljal, nakar je moški preklical obljubo poroke in se umaknil.62 Povrh
vsega pa je moški, ko je bila od njega zahtevana podpora za otroka, žensko ob-
tožil neprimernega spolnega življenja tudi z drugimi moškimi.63 To je vidno
tudi v našem primeru: Štefan sicer zagotovo tega ne ve, a vseeno omeni, da je
bila Neža zasačena pri nespodobnem dejanju ( fui pero uisto una uolta Iuuan
Tartschon di Dutogliano mentre serviva per famiglio in casa nostra che in cami-
sia sola gl' era su' la panza et cio uidi una mia sorella allo' hora d' eta' di dodici
anni).64 Kazen, ki si jo je moški prislužil, če se je ženska pritožila na sodišče, je
bila poroka s prizadeto žensko ali pa izplačilo njene dote v vrednosti njenega
družbenega statusa.65 Potrebno je poudariti, da si je ženska s tožbo želela pred-
vsem povrniti čast v družbi, v kateri je živela. To pa je najlažje dosegla s kazni-
jo, ki je lahko doletela obtoženega moškega, torej s poroko. V tem primeru je
lahko zaživela kot časti vredna poročena ženska in ji ni bilo potrebno skrbeti
za lastno in otrokovo eksistenco.66
V našem primeru je Neža, kot so to počele številne mlade ženske pred
poroko, služila v Štefanovi hiši (Agnesa figliola del quondam Iuvan Barich di
Pliscaviza, gia quatro anni fà serviva in casa nostra a Samotoriza),67 vendar na
61 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
62 Zemon Davis and Arlette, A History of Women, 76–81
63 Rublack, The Crimes, 145.
64 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
65 Povolo, Proces Guarnieri, 108.
66 Wiesner, Women and Gender, 61.
67 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
174
da je bila Neža toliko bolj ranljiva, saj je njen oče umrl, zato ni imela njegove
zaščite in kontrole, s čimer bi jo lahko obvaroval pred nečastnim dejanjem.61
Predvsem so bile takim razpletom prepuščene mlade ženske (ne nujno)
nižjega družbenega sloja, služkinje in dekle, ki so se vdale v razmerje z mo-
škim, delodajalcem višjega družbenega položaja, ki jim je v zameno za njiho-
ve spolne usluge ponudil delo ali hrano. Pogosto pa so tudi izkoriščali svojo
avtoriteto delodajalca, da so dekle prisili k spolnosti z njimi. V tem položaju
ženske skoraj niso mogle dokazati prelomljene obljube poroke in niti je niso
mogle pričakovati, z nezakonskim otrokom »na grbi« pa se niso mogle več
poročiti svojemu stanu primerno. Lahko pa so se v takem položaju znašle tudi
ženske, ki so se vdale moškemu enakega družbenega sloja. V slednjem prime-
ru je šlo za običajen, a s tridentinskim koncilom prepovedan vzorec predpo-
ročnega vedenja nižjih družbenih slojev tako na podeželju kot v mestih, brez
izpolnjene obljube poroke. Moški je obljubil poroko ženski, da bi na ta način
izsilil dovoljenje njene družine za spolni odnos, ta se je zgodil in najverjetne-
je ponavljal, nakar je moški preklical obljubo poroke in se umaknil.62 Povrh
vsega pa je moški, ko je bila od njega zahtevana podpora za otroka, žensko ob-
tožil neprimernega spolnega življenja tudi z drugimi moškimi.63 To je vidno
tudi v našem primeru: Štefan sicer zagotovo tega ne ve, a vseeno omeni, da je
bila Neža zasačena pri nespodobnem dejanju ( fui pero uisto una uolta Iuuan
Tartschon di Dutogliano mentre serviva per famiglio in casa nostra che in cami-
sia sola gl' era su' la panza et cio uidi una mia sorella allo' hora d' eta' di dodici
anni).64 Kazen, ki si jo je moški prislužil, če se je ženska pritožila na sodišče, je
bila poroka s prizadeto žensko ali pa izplačilo njene dote v vrednosti njenega
družbenega statusa.65 Potrebno je poudariti, da si je ženska s tožbo želela pred-
vsem povrniti čast v družbi, v kateri je živela. To pa je najlažje dosegla s kazni-
jo, ki je lahko doletela obtoženega moškega, torej s poroko. V tem primeru je
lahko zaživela kot časti vredna poročena ženska in ji ni bilo potrebno skrbeti
za lastno in otrokovo eksistenco.66
V našem primeru je Neža, kot so to počele številne mlade ženske pred
poroko, služila v Štefanovi hiši (Agnesa figliola del quondam Iuvan Barich di
Pliscaviza, gia quatro anni fà serviva in casa nostra a Samotoriza),67 vendar na
61 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
62 Zemon Davis and Arlette, A History of Women, 76–81
63 Rublack, The Crimes, 145.
64 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
65 Povolo, Proces Guarnieri, 108.
66 Wiesner, Women and Gender, 61.
67 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
174
