Page 172 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 172
upor, nasilje in preživetje
ment, ki je grozil družbenemu redu, utemeljenem na gospodinjstvih.53 Prešu-
štvo tako moškega kot ženske je bilo sicer od 16. stoletja naprej v zakonih ob-
ravnavano enakovredno, vendar se je še vedno zdelo, da je žensko prešuštvo
resnejši prekršek od moškega. In ko je žena zavračala svojega moža, je bilo nje-
govo prešuštvovanje celo sprejemljivo, saj je bil spolni odnos v zakonu dojet
kot krščanska dolžnost, kajti bilo je potrebno potešiti slo med poročenima
partnerjema.54 Podobno o tem meni Zemon Davis, saj zapiše, da je zgodovi-
na prešuštva pravzaprav zgodovina dvojnih meril, saj je bilo moževo prešu-
štvo v družbi tolerirano, ženino pa ne. Za srednji in nižji sloj prebivalstva pa
naj bi veljalo, da je bila žena dojeta kot moževa last, ki bi se ji vrednost zman-
jšala, če bi jo 'uporabil' še drug moški. Kljub vsemu je bila cena prešuštva za
večino žensk previsoka.55 Kazni za prešuštvo so bile zaporne, še pogosteje pa
denarne. Vendar so bile ponekod še vedno stroge, kot na primer daljša zapor-
na kazen, cerkvena pokora in izguba pravic do uslug uradov. Za večkratno po-
navljanje pa sta bili določeni kazni izgona ali smrti, obglavljenje za moške in
utopitev za ženske.56
V samem sodnem postopku Janez na zaslišanje ni bil poklican in tako
njegova resnica ni bila izprašana, zato tudi ne poznamo vzrokov njegovega de-
janja. Opravljena pa so bila štiri zaslišanja. Poleg glavne bremenilne priče, Ka-
tarine, so bili zaslišani še trije moški, ki so se z obtoženim srečali na samem
kraju domnevnega kaznivega dejanja prešuštva. Nihče od treh pa na lastne oči
ni videl dejanskega akta prešuštvovanja.
Če Katarinine sodne zgodbe iz leta 1636 ne bi poznali, bi jo skozi
obravnavani sodni zapisnik spoznali kot strto, ubogo ženo, ki čaka na svojega
moža (È gia quasi un' anno et mezzo, il mio marito camminciò à solazzar con
detta Lencha, con baciarsi l'un il altro, tralasciando detto mio marito di venir
à dormir meco conforne l' solito dormendo sopra una cassa quasi tutto l'anno
/…/ per la qual causa il mio cuore resto ramarciato).57 A si je take ne moremo
predstavljati, saj je bila leta 1636 obtožena razžalitve časti in hkrati osumlje-
na prešuštva ter razmerja z vojaki. Janezova čast je takrat trpela in si po nadal-
jnjih štirih letih zakona s Katarino morda še ni čisto opomogel, zato pa jo je
še vedno zavračal. Morda lahko zaradi take pomembnosti, ki so jo pripisovali
časti v zgodnjem novem veku, Janeza celo razumemo.
53 Zemon Davis and Arlette, A History of Women, 478.
54 Rublack, The Crimes, 216–22
55 Zemon Davis and Arlette, A History of Women, 82.
56 Rublack, The Crimes, 216–22.
57 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 20.
172
ment, ki je grozil družbenemu redu, utemeljenem na gospodinjstvih.53 Prešu-
štvo tako moškega kot ženske je bilo sicer od 16. stoletja naprej v zakonih ob-
ravnavano enakovredno, vendar se je še vedno zdelo, da je žensko prešuštvo
resnejši prekršek od moškega. In ko je žena zavračala svojega moža, je bilo nje-
govo prešuštvovanje celo sprejemljivo, saj je bil spolni odnos v zakonu dojet
kot krščanska dolžnost, kajti bilo je potrebno potešiti slo med poročenima
partnerjema.54 Podobno o tem meni Zemon Davis, saj zapiše, da je zgodovi-
na prešuštva pravzaprav zgodovina dvojnih meril, saj je bilo moževo prešu-
štvo v družbi tolerirano, ženino pa ne. Za srednji in nižji sloj prebivalstva pa
naj bi veljalo, da je bila žena dojeta kot moževa last, ki bi se ji vrednost zman-
jšala, če bi jo 'uporabil' še drug moški. Kljub vsemu je bila cena prešuštva za
večino žensk previsoka.55 Kazni za prešuštvo so bile zaporne, še pogosteje pa
denarne. Vendar so bile ponekod še vedno stroge, kot na primer daljša zapor-
na kazen, cerkvena pokora in izguba pravic do uslug uradov. Za večkratno po-
navljanje pa sta bili določeni kazni izgona ali smrti, obglavljenje za moške in
utopitev za ženske.56
V samem sodnem postopku Janez na zaslišanje ni bil poklican in tako
njegova resnica ni bila izprašana, zato tudi ne poznamo vzrokov njegovega de-
janja. Opravljena pa so bila štiri zaslišanja. Poleg glavne bremenilne priče, Ka-
tarine, so bili zaslišani še trije moški, ki so se z obtoženim srečali na samem
kraju domnevnega kaznivega dejanja prešuštva. Nihče od treh pa na lastne oči
ni videl dejanskega akta prešuštvovanja.
Če Katarinine sodne zgodbe iz leta 1636 ne bi poznali, bi jo skozi
obravnavani sodni zapisnik spoznali kot strto, ubogo ženo, ki čaka na svojega
moža (È gia quasi un' anno et mezzo, il mio marito camminciò à solazzar con
detta Lencha, con baciarsi l'un il altro, tralasciando detto mio marito di venir
à dormir meco conforne l' solito dormendo sopra una cassa quasi tutto l'anno
/…/ per la qual causa il mio cuore resto ramarciato).57 A si je take ne moremo
predstavljati, saj je bila leta 1636 obtožena razžalitve časti in hkrati osumlje-
na prešuštva ter razmerja z vojaki. Janezova čast je takrat trpela in si po nadal-
jnjih štirih letih zakona s Katarino morda še ni čisto opomogel, zato pa jo je
še vedno zavračal. Morda lahko zaradi take pomembnosti, ki so jo pripisovali
časti v zgodnjem novem veku, Janeza celo razumemo.
53 Zemon Davis and Arlette, A History of Women, 478.
54 Rublack, The Crimes, 216–22
55 Zemon Davis and Arlette, A History of Women, 82.
56 Rublack, The Crimes, 216–22.
57 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 20.
172
