Page 176 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 176
upor, nasilje in preživetje
retiki v 17. stoletju, so bile biti dobra, podložna, ubogljiva in tiha žena, skrbna
gospodinja in vzorna mati. Kljub idealni teoriji pa so v družbi vedno obstajala
odstopanja, torej družbene stvarnosti, v katerih se je morala ženska znajti in
se prilagoditi, da bi preživela.73
Kazenska politika, ki se je v 17. stoletju poenotila in izrinila običajno
pravo, je vzpostavila jasne družbene meje med dovoljenim in prepovedanim.
Predvsem spolna kazniva dejanja, ki jih je storila ženska, so bila v družbi ostro
obsojena in s sodnim postopkom navadno kaznovana strožje od enakih kaz-
nivih dejanj, ki jih je storil moški. To je bila posledica prizadevanja oblasti, da
bi vzpostavila in ohranila družbo, temelječo na gospodinjstvu, kjer je imela
najpomembnejšo vlogo pri ustvarjanju in vzgajanju družine prav ženska. To-
rej je bila strožja kazenska politika na področju kaznovanja spolnih kaznivih
dejanj za ženske nujna za ohranjanje družbenega ravnovesja.74
Obravnava izvirnega arhivskega gradiva prinaša raziskovalcu veliko za-
dovoljstvo, saj lahko teorijo, ki mu jo ponujajo razne študije drugih kultur-
nih območij, primerja s pridobljenimi podatki lastnega raziskovanega pros-
tora in dopolni sliko zgodovine, ki jo preučuje. V našem primeru lahko na
podlagi poskusa obravnave štirih sodnih procesov opazimo številne podob-
nosti kraške družbe s primeri iz sodnih obravnav, ki jih navaja mednarodna
literatura iz istega raziskovalnega obdobja.75
Tezo podpiramo z izsledki pravkar opravljene raziskave. Ugotovili smo,
da so bile govorice zelo pomemben del vsakdanjega življenja malega človeka,
na podlagi katerih so preiskovalci pridobili pomembne informacije. Z njimi
so lahko osvetlili nastali konflikt v skupnosti in ga rešili s končno ter uradno
sodbo. V drugem obravnavanem zapisu pa so govorice predstavljale tudi te-
meljni razlog za sprožitev sodnega postopka.76 Nadalje, majhne vaške skup-
nosti so bile sestavljene iz gospodinjstev, ki so tudi na Krasu temeljila na av-
toriteti moža. Vsako spodbijanje njegove avtoritete je namreč lahko pripeljalo
do neodobravanja skupnosti. To smo spoznali že v prvem primeru domnev-
nega umora, ko so se priče na zaslišanju postavile na stran obtoženca in izpo-
stavile po njihovem mnenju neustrezno vedènje njegove žene. Hkrati pa prav
njeno vedènje potrjuje tezo Natalie Zemon Davis, ki v svojem delu A Histo-
ry of Women in the West III. Renaissance and Enlightenment Paradoxes razbi-
ja mit o tem, da so bile ženske skozi zgodovino popolnoma podrejene moški
73 Rublack, The Crimes; Weisner, Women and Gender; Zemon Davis and Arlette, A History of Women.
74 Rublack, The Crimes.
75 Rublack, The Crimes.
76 Čeč, »Funkcije govoric.«
176
retiki v 17. stoletju, so bile biti dobra, podložna, ubogljiva in tiha žena, skrbna
gospodinja in vzorna mati. Kljub idealni teoriji pa so v družbi vedno obstajala
odstopanja, torej družbene stvarnosti, v katerih se je morala ženska znajti in
se prilagoditi, da bi preživela.73
Kazenska politika, ki se je v 17. stoletju poenotila in izrinila običajno
pravo, je vzpostavila jasne družbene meje med dovoljenim in prepovedanim.
Predvsem spolna kazniva dejanja, ki jih je storila ženska, so bila v družbi ostro
obsojena in s sodnim postopkom navadno kaznovana strožje od enakih kaz-
nivih dejanj, ki jih je storil moški. To je bila posledica prizadevanja oblasti, da
bi vzpostavila in ohranila družbo, temelječo na gospodinjstvu, kjer je imela
najpomembnejšo vlogo pri ustvarjanju in vzgajanju družine prav ženska. To-
rej je bila strožja kazenska politika na področju kaznovanja spolnih kaznivih
dejanj za ženske nujna za ohranjanje družbenega ravnovesja.74
Obravnava izvirnega arhivskega gradiva prinaša raziskovalcu veliko za-
dovoljstvo, saj lahko teorijo, ki mu jo ponujajo razne študije drugih kultur-
nih območij, primerja s pridobljenimi podatki lastnega raziskovanega pros-
tora in dopolni sliko zgodovine, ki jo preučuje. V našem primeru lahko na
podlagi poskusa obravnave štirih sodnih procesov opazimo številne podob-
nosti kraške družbe s primeri iz sodnih obravnav, ki jih navaja mednarodna
literatura iz istega raziskovalnega obdobja.75
Tezo podpiramo z izsledki pravkar opravljene raziskave. Ugotovili smo,
da so bile govorice zelo pomemben del vsakdanjega življenja malega človeka,
na podlagi katerih so preiskovalci pridobili pomembne informacije. Z njimi
so lahko osvetlili nastali konflikt v skupnosti in ga rešili s končno ter uradno
sodbo. V drugem obravnavanem zapisu pa so govorice predstavljale tudi te-
meljni razlog za sprožitev sodnega postopka.76 Nadalje, majhne vaške skup-
nosti so bile sestavljene iz gospodinjstev, ki so tudi na Krasu temeljila na av-
toriteti moža. Vsako spodbijanje njegove avtoritete je namreč lahko pripeljalo
do neodobravanja skupnosti. To smo spoznali že v prvem primeru domnev-
nega umora, ko so se priče na zaslišanju postavile na stran obtoženca in izpo-
stavile po njihovem mnenju neustrezno vedènje njegove žene. Hkrati pa prav
njeno vedènje potrjuje tezo Natalie Zemon Davis, ki v svojem delu A Histo-
ry of Women in the West III. Renaissance and Enlightenment Paradoxes razbi-
ja mit o tem, da so bile ženske skozi zgodovino popolnoma podrejene moški
73 Rublack, The Crimes; Weisner, Women and Gender; Zemon Davis and Arlette, A History of Women.
74 Rublack, The Crimes.
75 Rublack, The Crimes.
76 Čeč, »Funkcije govoric.«
176
