Page 170 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 170
upor, nasilje in preživetje
njam ji je dal en mesec časa, da se teh obtožb reši. Vse skupaj je bil Katarinin
povod za nekontroliran prepir in napad na domu zakoncev Sarotar (Ce qui la
vostra putana? Io voglio che mi nutrite et pigliate in casa, et date la dote gia che
l'mio marito non mi vuole. Vostra moglie dice che io son una putana, ma è puta-
na lei sin tanto che non mi lo prova). V tem trenutku pa je bila Ludovikina čast
že drugič razžaljena, zato se je sklenila pritožiti na sodišče.42 Za vsako žensko
je bila zmerljivka 'vlačuga' ena najpogostejših, hkrati pa tudi najhujših zmerl-
jivk, ki jih je lahko bila deležna v skupnosti. Zmerljivka se je namreč navezo-
vala na razuzdano spolno življenje obtožene in tudi na lastnosti, ki jih je opi-
soval termin 'vlačuga'. To je bila jalova, neodvisna in zapravljiva ženska – torej
čisto nasprotje gospodinji, ki je skrbela za eksistenco lastnega gospodinjstva
in za nadaljevanje moževega rodu-43 Za Ludoviko Sarotar, ki so jo naslavlja-
li z gospo, prav tako kot njenega moža z gospodom, je bilo sploh nesprejemlji-
vo, da bi se »vlačuga« postavljala »dobri ženski«, kakršna je bila sama (Non
che una putana si meti con una dona de ben).44 Že na podlagi naslavljanja lah-
ko sklepamo, da sta zakonca Sarotar prihajala iz višjega sloja kot obtožena Ka-
tarina. S pritožbo na sodišče je Ludovika morda hotela prav s pomočjo svoje
družbene nadrejenosti in moči, ki jo je imela preko svojega botra, samega gla-
varjevega namestnika, Katarini pokazati tudi, kje je njeno mesto v družbi. Kl-
jub temu, da sta pripadali različnima družbenima slojema, sta se za svojo čast
obe intenzivno borili.
Skozi proces zaslišanja se porajajo proti Katarini nove obtožbe, katerim
se mora še bolj zoperstavljati. Pojavijo se namreč nejasne obtožbe spolnih od-
nosov z vojaki ter prešuštva (La moglie di detto Lauricha, gionse a casa mia un
pezzeto doppo che giunsero li Corsi /vojaki s Korzike/, et fossi che cosi tra loro
s' haveano consegliato, mà non sò se all' hora la fosse maritata ò no /…/. Ho inte-
so a dire da Paulo Chiuch di Merna, che /…/ Corsi andavano dietro a Catha-
rina /…/ et la tiennsero a casa, nelle stale, tra di loro una notte. /…/ Ho inteso
d' Agnesa Malisceuca /…/ che Catharina, moglie di Gioanni Lauricha, havea
il commercio con Messer Giorgio Baldigara), kar naj bi nakazovalo Katarini-
no nečastno preteklost in zato slab družbeni ugled ter s tem neverodostoj-
nost njenega pričanja, hkrati pa tudi utemeljenost dejanja njenega moža, ki
jo je vrgel iz hiše.45 Obtožbe, ki jih je prejela ženska zaradi spolnih odnosov
z vojaki, so bile precej resne in bi lahko popolnoma uničile njeno življenje in
tudi življenje njene družine. Vojakom, razen vojakom z visokimi čini, se v 17.
42 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
43 Rublack, The Crimes, 218.
44 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
45 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
170
njam ji je dal en mesec časa, da se teh obtožb reši. Vse skupaj je bil Katarinin
povod za nekontroliran prepir in napad na domu zakoncev Sarotar (Ce qui la
vostra putana? Io voglio che mi nutrite et pigliate in casa, et date la dote gia che
l'mio marito non mi vuole. Vostra moglie dice che io son una putana, ma è puta-
na lei sin tanto che non mi lo prova). V tem trenutku pa je bila Ludovikina čast
že drugič razžaljena, zato se je sklenila pritožiti na sodišče.42 Za vsako žensko
je bila zmerljivka 'vlačuga' ena najpogostejših, hkrati pa tudi najhujših zmerl-
jivk, ki jih je lahko bila deležna v skupnosti. Zmerljivka se je namreč navezo-
vala na razuzdano spolno življenje obtožene in tudi na lastnosti, ki jih je opi-
soval termin 'vlačuga'. To je bila jalova, neodvisna in zapravljiva ženska – torej
čisto nasprotje gospodinji, ki je skrbela za eksistenco lastnega gospodinjstva
in za nadaljevanje moževega rodu-43 Za Ludoviko Sarotar, ki so jo naslavlja-
li z gospo, prav tako kot njenega moža z gospodom, je bilo sploh nesprejemlji-
vo, da bi se »vlačuga« postavljala »dobri ženski«, kakršna je bila sama (Non
che una putana si meti con una dona de ben).44 Že na podlagi naslavljanja lah-
ko sklepamo, da sta zakonca Sarotar prihajala iz višjega sloja kot obtožena Ka-
tarina. S pritožbo na sodišče je Ludovika morda hotela prav s pomočjo svoje
družbene nadrejenosti in moči, ki jo je imela preko svojega botra, samega gla-
varjevega namestnika, Katarini pokazati tudi, kje je njeno mesto v družbi. Kl-
jub temu, da sta pripadali različnima družbenima slojema, sta se za svojo čast
obe intenzivno borili.
Skozi proces zaslišanja se porajajo proti Katarini nove obtožbe, katerim
se mora še bolj zoperstavljati. Pojavijo se namreč nejasne obtožbe spolnih od-
nosov z vojaki ter prešuštva (La moglie di detto Lauricha, gionse a casa mia un
pezzeto doppo che giunsero li Corsi /vojaki s Korzike/, et fossi che cosi tra loro
s' haveano consegliato, mà non sò se all' hora la fosse maritata ò no /…/. Ho inte-
so a dire da Paulo Chiuch di Merna, che /…/ Corsi andavano dietro a Catha-
rina /…/ et la tiennsero a casa, nelle stale, tra di loro una notte. /…/ Ho inteso
d' Agnesa Malisceuca /…/ che Catharina, moglie di Gioanni Lauricha, havea
il commercio con Messer Giorgio Baldigara), kar naj bi nakazovalo Katarini-
no nečastno preteklost in zato slab družbeni ugled ter s tem neverodostoj-
nost njenega pričanja, hkrati pa tudi utemeljenost dejanja njenega moža, ki
jo je vrgel iz hiše.45 Obtožbe, ki jih je prejela ženska zaradi spolnih odnosov
z vojaki, so bile precej resne in bi lahko popolnoma uničile njeno življenje in
tudi življenje njene družine. Vojakom, razen vojakom z visokimi čini, se v 17.
42 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
43 Rublack, The Crimes, 218.
44 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
45 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
170
