Page 178 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 178
upor, nasilje in preživetje
to znašle, tudi za ženski del družbe, v neznačilnem dvoboju proti ženskam
ali moškim. Svobodno so bile aktivne priče tudi na sodiščih in velikokrat
požrtvovalno zagovarjale svojega moža, da bi s tem ubranile družinski ugled
in družinsko čast. V tem prostoru in času so ženske izsilile pravni status, kljub
temu da ga veljavni kastiljski zakonik ni priznaval. Določene ženske pravne
pravice pa so veljale le za vdove.80 Podobno o tem pravi tudi Manon van der
Heijden, ki v članku Women as Victims of Sexual and Domestic Violence zapi-
še, da so ženske na Nizozemskem v 17. stoletju po zakonu že lahko same na-
stopile na sodišču in tožile svoje može. V primeru neporočenih žensk in de-
klet pod 20. letom starosti pa so jih na sodišču lahko zastopali njihovi moški
skrbniki, a naj bi se v praksi to zgodilo le malokrat.81
Kljub vsem pridobljenim informacijam o vsakdanjem življenju pred-
vsem ženskega dela populacije kraških skupnosti pa ne moremo trditi, da se
je družba na primorskem podeželju na enaka odklonska dejanja žensk vedno
odzivala tako, a vendarle upamo, da smo z analizo pripomogli k spoznavanju
in boljšemu razumevanju življenja žensk na Krasu v preteklosti.
Viri in literatura
Arhivski viri
AST = Archivio di Stato di Trieste
ATTA = Archivio Torre Tasso Antico, b. 201.1, fasc. 20; fasc. 23; fasc. 55;
fasc. 57.
Literatura
Čeč, Dragica. »'Zapustil me je bog, ko sem se ga nehala bati'. Mikrozgo-
dovinska analiza izseka družbe starega reda.« Acta Histriae 14, no. 2
(2006): 339–62.
Čeč, Dragica. »Nasilne detomorilke ali neprištevne žrtve? Spreminjanje
podobe detomora v 18. in začetku 19. stoletja.« Acta Histriae 15, no. 2
(2007): 415–40.
Čeč, Dragica. »Roparska vlačuga. Samopredstavitev in interpretacija pred-
stavnikov revščine med kranjskimi elitami.« Acta Histriae 17, no. 3
(2009): 559–86.
80 Scot K. Taylor, »Women Honour,« 1079–97.
81 Van der Heijden, »Women as Victims,« 633.
178
to znašle, tudi za ženski del družbe, v neznačilnem dvoboju proti ženskam
ali moškim. Svobodno so bile aktivne priče tudi na sodiščih in velikokrat
požrtvovalno zagovarjale svojega moža, da bi s tem ubranile družinski ugled
in družinsko čast. V tem prostoru in času so ženske izsilile pravni status, kljub
temu da ga veljavni kastiljski zakonik ni priznaval. Določene ženske pravne
pravice pa so veljale le za vdove.80 Podobno o tem pravi tudi Manon van der
Heijden, ki v članku Women as Victims of Sexual and Domestic Violence zapi-
še, da so ženske na Nizozemskem v 17. stoletju po zakonu že lahko same na-
stopile na sodišču in tožile svoje može. V primeru neporočenih žensk in de-
klet pod 20. letom starosti pa so jih na sodišču lahko zastopali njihovi moški
skrbniki, a naj bi se v praksi to zgodilo le malokrat.81
Kljub vsem pridobljenim informacijam o vsakdanjem življenju pred-
vsem ženskega dela populacije kraških skupnosti pa ne moremo trditi, da se
je družba na primorskem podeželju na enaka odklonska dejanja žensk vedno
odzivala tako, a vendarle upamo, da smo z analizo pripomogli k spoznavanju
in boljšemu razumevanju življenja žensk na Krasu v preteklosti.
Viri in literatura
Arhivski viri
AST = Archivio di Stato di Trieste
ATTA = Archivio Torre Tasso Antico, b. 201.1, fasc. 20; fasc. 23; fasc. 55;
fasc. 57.
Literatura
Čeč, Dragica. »'Zapustil me je bog, ko sem se ga nehala bati'. Mikrozgo-
dovinska analiza izseka družbe starega reda.« Acta Histriae 14, no. 2
(2006): 339–62.
Čeč, Dragica. »Nasilne detomorilke ali neprištevne žrtve? Spreminjanje
podobe detomora v 18. in začetku 19. stoletja.« Acta Histriae 15, no. 2
(2007): 415–40.
Čeč, Dragica. »Roparska vlačuga. Samopredstavitev in interpretacija pred-
stavnikov revščine med kranjskimi elitami.« Acta Histriae 17, no. 3
(2009): 559–86.
80 Scot K. Taylor, »Women Honour,« 1079–97.
81 Van der Heijden, »Women as Victims,« 633.
178
