Page 173 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 173
»ano črešnjo jo je ubil!« ženske kot žrtve in storilke ...
Dne 18. februarja 1642 se je začel še zadnji sodni proces, ki ga v tem
delu obravnavamo. Že v naslovu tega procesa vidimo, da gre za obliko nadzo-
ra skupnosti proti kaznivemu dejanju posameznika. Kar pomeni, da so pre-
bivalci Samotorce skupno nastopili proti Štefanu Divjaku, ker se jim je zde-
lo njegovo dejanje skrajno nemoralno. Na sodišče v Devin je namreč prispela
pisna tožba Neže Barič iz Pliskovice, v kateri se je pritožila nad Štefanom Di-
vjakom zaradi prelomljene obljube poroke in spočetja nezakonskega otroka.
Devinski gospod je zaslišal Štefana, vendar je zavoljo pravičnosti sodbe prosil
upravitelja Rihemberškega gospostva, naj enako stori tudi z Nežo. Na podla-
gi obeh pričanj je Devinski gospod določil končno sodbo. Štefan je moral pla-
čati Neži doto, ki je ustrezala njenemu družbenemu statusu, in sicer 20 goldi-
narjev, in tudi, zanimivo, v korist cerkve svetega Mihaela v Zgoniku dva sira,
vsakega v vrednosti treh funtov. To lahko dojemamo kot denarno kazen v za-
meno za drugače precej razširjeno kaznovanje s kaznimi proti časti posamez-
nika. Takšne kazni so izrekali duhovniki, kar jim je bilo prepovedano šele
konec 18. stoletja.58 Neža pa je morala prevzeti odgovornost za nezakonskega
otroka, ki je bil sad prepovedanega razmerja.59
Ženske so bile v zgodnjem novem veku ranljive, predvsem tiste, ki so že v
mladih letih odšle služit in niso živele doma pod zaščito družine. Neodgovorni
moški so žensko ranljivost izkoriščali. Z zapeljevanjem in obljubami poroke
so ženske prepričali, naj z njimi delijo najpomembnejše, kar imajo – svojo
čast. Ko pa so potešili svoje vznemirjenje, so obljubo poroke preklicali,
njihove žrtve pa so ostale prepuščene družbeni stigmatizaciji, izigrane in z
omadeževano častjo ter pogosto z nezakonskim otrokom v naročju.60
Neža je štiri leta služila kot dekla v Štefanovi hiši, v zadnjem letu svojega
služenja pa je, na Štefanovo pobudo in obljubo poroke z njim, pristala v spolni
odnos. Neža je na zaslišanju zatrjevala, da se brez obljube poroke nikdar ne bi
zapletla v tako razmerje (Io non ho havuto comercio carnale con alcun altro che
con Steffano Diuiach di Samator, et conceputo seco una creatura, questo è sucesso
per havermi esso inpromesso di congiungersi meco in matrimonio, che altramen-
te io non havarebbe mai consentito a tal atto), medtem ko je Štefan zatrjeval, da
ji tega nikoli ni obljubil, saj naj bi bila ona tista, ki je iskala priložnost za spol-
ni odnos (Signor no, in conscientia mia, che io mai ho promesso di donar cosa
alcuna alla sud. Agnesa, ne meno promesso pigliarla per moglie mà essa spon-
taneamente cercava occasione di haver commercio carnale meco). Kot posledica
njunega razmerja se je rodil otrok, ki je ostal nezakonski. Velja tudi omeniti,
58 Čeč, »Nasilne detomorilke,« 420.
59 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
60 Rublack, The Crimes, 163.
173
Dne 18. februarja 1642 se je začel še zadnji sodni proces, ki ga v tem
delu obravnavamo. Že v naslovu tega procesa vidimo, da gre za obliko nadzo-
ra skupnosti proti kaznivemu dejanju posameznika. Kar pomeni, da so pre-
bivalci Samotorce skupno nastopili proti Štefanu Divjaku, ker se jim je zde-
lo njegovo dejanje skrajno nemoralno. Na sodišče v Devin je namreč prispela
pisna tožba Neže Barič iz Pliskovice, v kateri se je pritožila nad Štefanom Di-
vjakom zaradi prelomljene obljube poroke in spočetja nezakonskega otroka.
Devinski gospod je zaslišal Štefana, vendar je zavoljo pravičnosti sodbe prosil
upravitelja Rihemberškega gospostva, naj enako stori tudi z Nežo. Na podla-
gi obeh pričanj je Devinski gospod določil končno sodbo. Štefan je moral pla-
čati Neži doto, ki je ustrezala njenemu družbenemu statusu, in sicer 20 goldi-
narjev, in tudi, zanimivo, v korist cerkve svetega Mihaela v Zgoniku dva sira,
vsakega v vrednosti treh funtov. To lahko dojemamo kot denarno kazen v za-
meno za drugače precej razširjeno kaznovanje s kaznimi proti časti posamez-
nika. Takšne kazni so izrekali duhovniki, kar jim je bilo prepovedano šele
konec 18. stoletja.58 Neža pa je morala prevzeti odgovornost za nezakonskega
otroka, ki je bil sad prepovedanega razmerja.59
Ženske so bile v zgodnjem novem veku ranljive, predvsem tiste, ki so že v
mladih letih odšle služit in niso živele doma pod zaščito družine. Neodgovorni
moški so žensko ranljivost izkoriščali. Z zapeljevanjem in obljubami poroke
so ženske prepričali, naj z njimi delijo najpomembnejše, kar imajo – svojo
čast. Ko pa so potešili svoje vznemirjenje, so obljubo poroke preklicali,
njihove žrtve pa so ostale prepuščene družbeni stigmatizaciji, izigrane in z
omadeževano častjo ter pogosto z nezakonskim otrokom v naročju.60
Neža je štiri leta služila kot dekla v Štefanovi hiši, v zadnjem letu svojega
služenja pa je, na Štefanovo pobudo in obljubo poroke z njim, pristala v spolni
odnos. Neža je na zaslišanju zatrjevala, da se brez obljube poroke nikdar ne bi
zapletla v tako razmerje (Io non ho havuto comercio carnale con alcun altro che
con Steffano Diuiach di Samator, et conceputo seco una creatura, questo è sucesso
per havermi esso inpromesso di congiungersi meco in matrimonio, che altramen-
te io non havarebbe mai consentito a tal atto), medtem ko je Štefan zatrjeval, da
ji tega nikoli ni obljubil, saj naj bi bila ona tista, ki je iskala priložnost za spol-
ni odnos (Signor no, in conscientia mia, che io mai ho promesso di donar cosa
alcuna alla sud. Agnesa, ne meno promesso pigliarla per moglie mà essa spon-
taneamente cercava occasione di haver commercio carnale meco). Kot posledica
njunega razmerja se je rodil otrok, ki je ostal nezakonski. Velja tudi omeniti,
58 Čeč, »Nasilne detomorilke,« 420.
59 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
60 Rublack, The Crimes, 163.
173
