Page 182 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 182
upor, nasilje in preživetje
Določila komunskih statutov o solinarjih
in solinarjenju
Določbe o delovanju solin in odnosih, ki se nanašajo na pridelavo in prodajo
soli, so zabeležene v statutih tistih komun, ki so na svojem ozemlju imele soli-
ne ali so bile kakorkoli povezane s soljo (npr. s trgovanjem). V najstarejšem pi-
ranskem statutu iz leta 1274 so že zapisana osnovna določila o solinarski de-
javnosti, ki so v dopolnjeni obliki prisotna tudi v vseh naslednjih redakcijah
statuta.5 Statutarni odloki so pravno urejali odnose med lastniki solin in soli-
narji ter komuno, začetek obnovitvenih del na solnem fondu in solno sezono,
plačilo davkov na prodajo soli in drugo. Odlok o komunski sedmini se prvič
pojavi v statutu iz leta 1358.6 Komunski uradniki so morali skrbno nadzoro-
vati trgovino s soljo tako po kopnem kot po morju, pobrani denar od davka
na prodano sol pa so morali položiti v komunsko blagajno.7 Lastniki solin, ki
so po pridobitvi ustreznih dovoljenj lahko prodajali sol, so morali za prodano
količino plačati obvezne dajatve.8 S posebnimi dekreti je državna oblast sku-
šala preprečiti tihotapstvo.
Podobna določila so imeli tudi koprski, izolski in miljski statuti. No-
ben solinar, ki je bil meščan ali prebivalec Kopra, ni smel delati v drugih (ra-
zen koprskih) solinah in če ne bi hotel pet zaporednih let delati v (koprskih)
solinah, naj bi vsakič plačal globo v višini deset liber.9 Solinarji so morali spre-
jete dolžnosti vestno opravljati od zore do mraka, pod kaznijo 100 soldov pa
se pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu niso smeli muditi na svo-
jem niti na tujem solnem fondu.10 Z delom na fondu so lahko začeli po polovi-
ci aprila,11 pred prvim majem pa niso smeli začeti pobirati soli.12 Solinarji (de-
lavci) niti lastniki solnih fondov niso smeli pobrati niti prodati soli, preden je
bila ta zabeležena pri uradnikih, sicer so plačali po 100 malih denarjev kazni.13
Kdorkoli je imel v najemu komunske soline in že dve leti ni prideloval soli ali
ni opravljal potrebnih del, jih je moral vrniti.14 Pri večjih popravilih solin ali
5 O njih so pisali De Franceschi, Gli statuti del comune di Pirano; Pahor, Šumrada, Statut piranskega ko-
muna; Darovec, Šumrada, Statut piranskega komuna.
6 Pahor, Šumrada, Statut piranskega komuna, 672 (1384, IX. knjiga, 17. člen; v nadaljevanju IX/17).
7 Pahor, Šumrada, Statut piranskega komuna, 685, (dopolnila 1416–1602), f. 64, datirano 4. 3. 1539.
8 Pahor, Šumrada, Statut piranskega komuna, 700 (1384, 43).
9 Margetić, Statut koprskega komuna, 1, člen XXIIII.
10 Margetić, Statut koprskega komuna, 1, člen XXV.
11 Margetić, Statut koprskega komuna, 1, člen XXVI.
12 Margetić, Statut koprskega komuna, 3, člen XXI.
13 Margetić, Statut koprskega komuna, 1, člen XXVII.
14 Margetić, Statut koprskega komuna, 2, člen XXXIV.
182
Določila komunskih statutov o solinarjih
in solinarjenju
Določbe o delovanju solin in odnosih, ki se nanašajo na pridelavo in prodajo
soli, so zabeležene v statutih tistih komun, ki so na svojem ozemlju imele soli-
ne ali so bile kakorkoli povezane s soljo (npr. s trgovanjem). V najstarejšem pi-
ranskem statutu iz leta 1274 so že zapisana osnovna določila o solinarski de-
javnosti, ki so v dopolnjeni obliki prisotna tudi v vseh naslednjih redakcijah
statuta.5 Statutarni odloki so pravno urejali odnose med lastniki solin in soli-
narji ter komuno, začetek obnovitvenih del na solnem fondu in solno sezono,
plačilo davkov na prodajo soli in drugo. Odlok o komunski sedmini se prvič
pojavi v statutu iz leta 1358.6 Komunski uradniki so morali skrbno nadzoro-
vati trgovino s soljo tako po kopnem kot po morju, pobrani denar od davka
na prodano sol pa so morali položiti v komunsko blagajno.7 Lastniki solin, ki
so po pridobitvi ustreznih dovoljenj lahko prodajali sol, so morali za prodano
količino plačati obvezne dajatve.8 S posebnimi dekreti je državna oblast sku-
šala preprečiti tihotapstvo.
Podobna določila so imeli tudi koprski, izolski in miljski statuti. No-
ben solinar, ki je bil meščan ali prebivalec Kopra, ni smel delati v drugih (ra-
zen koprskih) solinah in če ne bi hotel pet zaporednih let delati v (koprskih)
solinah, naj bi vsakič plačal globo v višini deset liber.9 Solinarji so morali spre-
jete dolžnosti vestno opravljati od zore do mraka, pod kaznijo 100 soldov pa
se pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu niso smeli muditi na svo-
jem niti na tujem solnem fondu.10 Z delom na fondu so lahko začeli po polovi-
ci aprila,11 pred prvim majem pa niso smeli začeti pobirati soli.12 Solinarji (de-
lavci) niti lastniki solnih fondov niso smeli pobrati niti prodati soli, preden je
bila ta zabeležena pri uradnikih, sicer so plačali po 100 malih denarjev kazni.13
Kdorkoli je imel v najemu komunske soline in že dve leti ni prideloval soli ali
ni opravljal potrebnih del, jih je moral vrniti.14 Pri večjih popravilih solin ali
5 O njih so pisali De Franceschi, Gli statuti del comune di Pirano; Pahor, Šumrada, Statut piranskega ko-
muna; Darovec, Šumrada, Statut piranskega komuna.
6 Pahor, Šumrada, Statut piranskega komuna, 672 (1384, IX. knjiga, 17. člen; v nadaljevanju IX/17).
7 Pahor, Šumrada, Statut piranskega komuna, 685, (dopolnila 1416–1602), f. 64, datirano 4. 3. 1539.
8 Pahor, Šumrada, Statut piranskega komuna, 700 (1384, 43).
9 Margetić, Statut koprskega komuna, 1, člen XXIIII.
10 Margetić, Statut koprskega komuna, 1, člen XXV.
11 Margetić, Statut koprskega komuna, 1, člen XXVI.
12 Margetić, Statut koprskega komuna, 3, člen XXI.
13 Margetić, Statut koprskega komuna, 1, člen XXVII.
14 Margetić, Statut koprskega komuna, 2, člen XXXIV.
182
