Page 183 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 183
tihotapljenje koprske in piranske soli ...
izgradnji nasipov so lastniki solin morali imeti dovoljenje za delo.15 Prav tako
so morali pertikarji (perticaro),16 preden je lastnik prodal solni fond, le-tega iz-
meriti in oceniti, kot je to veljalo za prodajo drugih zemljišč.17 V dodatku sta-
tuta, ki ga sestavlja V. knjiga, so zabeleženi štirje dokumenti, ki se nanašajo na
ureditev trgovine s soljo in obvezno pobiranje davkov.18
Izolska komuna, ki je imela manjše soline, večinoma za lastne potrebe,
je v skladu s statutom soline oddala v zakup na dražbi. Zakupnik je moral ko-
muni plačati zakupnino v protivrednosti komunske sedmine, ki jo je nato
pobiral sam,19 najemnik solin oz. solnega fonda pa je moral komuno vsako
leto obvestiti o stanju solin in plačati davek. V kolikor solin ne bi obdeloval
kakšno leto, je moral zakupnik tudi za neobdelane površine plačati davek.20
V Miljah je bilo za postavitev solin potrebno pridobiti dovoljenje komu-
ne, soline pa so morale biti v štirih letih zgrajene in pripravljene na pridelavo
soli.21 Solinarji so morali od srede marca do srede aprila opraviti vsa obnovit-
vena in vzdrževalna dela na fondih, sicer so bili kaznovani s plačilom deset li-
ber.22 Sol so morali v miljska skladišča pripeljati do praznika sv. Mihaela (29.
9.). Soli niso smeli prosto prodajati izven mesta ali jo menjati za druge dobri-
ne (npr. vino, žito, itd.).23 Za vsako prodajo ali iznos soli iz komune je bilo pot-
rebno pridobiti dovoljenje, kar je veljalo tudi za trgovino z vinom.24
Določila piranskih solnih pogodb in gradnja
novih solnih površin
Najpomembnejši dokumenti, s katerimi je beneška vlada uveljavljala svoj mo-
nopolni položaj tako nad pridelavo kot tudi nad prodajo soli na svojem ozem-
lju, so bile solne pogodbe (Mercati di Sali, Capitoli di Sali tudi Partiti), ki jih
je beneški Magistrat za sol za pet- ali desetletno obdobje sklepal z lokalnimi
15 Margetić, Statut koprskega komuna, 2, člen LXXXCVIII.
16 Komunski uslužbenci, sicer merilci in cenilci zemljišč.
17 Margetić, Statut koprskega komuna, 2, člen XL.
18 Margetić, Statut koprskega komuna, 5, člen 2 (datiran 8. 3. 1423), 126; člen 80 (datiran 12. 9. 1519), 187;
člen 82 (datiran 5. 6. 1615), 188 in člen 90 (datiran 29. 6. 1576), 194. Prim. Bonin, »Koprske soline,«
286–87 in Bonin, »Razvoj severnojadranskih solin,« 54–56.
19 Kos, Statut izolskega komuna, 297, (III/100) in isti člen v Kos, Sadek, Stari izolski statut, 334. Prim. Mi-
helič, Neagrarno gospodarstvo Pirana, 42.
20 Kos, Statut izolskega komuna, 299, (III/105), Kos, Sadek, Stari izolski statut, 335, in Pahor, »Statuti
Izole, Kopra in Pirana,« 125.
21 Iona, Le istituzioni, 134–135, (II/175).
22 Iona, Le istituzioni, 133 (II/173).
23 Iona, Le istituzioni, 95 (II/75), 127 (II/157), 128 (II/158).
24 Iona, Le istituzioni, 142 (II/190).
183
izgradnji nasipov so lastniki solin morali imeti dovoljenje za delo.15 Prav tako
so morali pertikarji (perticaro),16 preden je lastnik prodal solni fond, le-tega iz-
meriti in oceniti, kot je to veljalo za prodajo drugih zemljišč.17 V dodatku sta-
tuta, ki ga sestavlja V. knjiga, so zabeleženi štirje dokumenti, ki se nanašajo na
ureditev trgovine s soljo in obvezno pobiranje davkov.18
Izolska komuna, ki je imela manjše soline, večinoma za lastne potrebe,
je v skladu s statutom soline oddala v zakup na dražbi. Zakupnik je moral ko-
muni plačati zakupnino v protivrednosti komunske sedmine, ki jo je nato
pobiral sam,19 najemnik solin oz. solnega fonda pa je moral komuno vsako
leto obvestiti o stanju solin in plačati davek. V kolikor solin ne bi obdeloval
kakšno leto, je moral zakupnik tudi za neobdelane površine plačati davek.20
V Miljah je bilo za postavitev solin potrebno pridobiti dovoljenje komu-
ne, soline pa so morale biti v štirih letih zgrajene in pripravljene na pridelavo
soli.21 Solinarji so morali od srede marca do srede aprila opraviti vsa obnovit-
vena in vzdrževalna dela na fondih, sicer so bili kaznovani s plačilom deset li-
ber.22 Sol so morali v miljska skladišča pripeljati do praznika sv. Mihaela (29.
9.). Soli niso smeli prosto prodajati izven mesta ali jo menjati za druge dobri-
ne (npr. vino, žito, itd.).23 Za vsako prodajo ali iznos soli iz komune je bilo pot-
rebno pridobiti dovoljenje, kar je veljalo tudi za trgovino z vinom.24
Določila piranskih solnih pogodb in gradnja
novih solnih površin
Najpomembnejši dokumenti, s katerimi je beneška vlada uveljavljala svoj mo-
nopolni položaj tako nad pridelavo kot tudi nad prodajo soli na svojem ozem-
lju, so bile solne pogodbe (Mercati di Sali, Capitoli di Sali tudi Partiti), ki jih
je beneški Magistrat za sol za pet- ali desetletno obdobje sklepal z lokalnimi
15 Margetić, Statut koprskega komuna, 2, člen LXXXCVIII.
16 Komunski uslužbenci, sicer merilci in cenilci zemljišč.
17 Margetić, Statut koprskega komuna, 2, člen XL.
18 Margetić, Statut koprskega komuna, 5, člen 2 (datiran 8. 3. 1423), 126; člen 80 (datiran 12. 9. 1519), 187;
člen 82 (datiran 5. 6. 1615), 188 in člen 90 (datiran 29. 6. 1576), 194. Prim. Bonin, »Koprske soline,«
286–87 in Bonin, »Razvoj severnojadranskih solin,« 54–56.
19 Kos, Statut izolskega komuna, 297, (III/100) in isti člen v Kos, Sadek, Stari izolski statut, 334. Prim. Mi-
helič, Neagrarno gospodarstvo Pirana, 42.
20 Kos, Statut izolskega komuna, 299, (III/105), Kos, Sadek, Stari izolski statut, 335, in Pahor, »Statuti
Izole, Kopra in Pirana,« 125.
21 Iona, Le istituzioni, 134–135, (II/175).
22 Iona, Le istituzioni, 133 (II/173).
23 Iona, Le istituzioni, 95 (II/75), 127 (II/157), 128 (II/158).
24 Iona, Le istituzioni, 142 (II/190).
183
