Page 186 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 186
upor, nasilje in preživetje
dovanja. Na pridelavo in prodajo soli so nemalokrat vplivali tudi beneški od-
nosi s Turki in Habsburžani.
Leta 1594 naj bi bilo po podatkih pertikarja Antonia Betodella v piran-
skih solinah skupno 2.646,5 kavedinov (v Sečoveljskih solinah 2.143,5 kavedi-
nov, v Fazanu 332 in v Strunjanu 173), v koprskih 3.318 (v predelu Valle 943,
Sermin 825, Campi 1186 in Oltra 364), v miljskih pa 1563 kavedinov (v prede-
lu Chimento 1368, Zaule 135 in Palude 60), a je delež delujočih zaradi pavšal-
ne navedbe nedelujočih kavedinov težko povsem natančno določiti. V Fonta-
niggiah in na Leri je omenjenih 105 lastnikov solnih fondov, v Fazanu 30, v
Strunjanu 14, v koprskih solinah 91, v Miljah pa 59.36
Pridelava soli je bila draga, saj je zahtevala veliko dela pri vzdrževanju
zunanjih in notranjih obrambnih nasipov, kanalov in predvsem na fondu. Po
začetku pridelave soli solinar dela ni zmogel opravljati več sam, temveč so mu
morali pomagati drugi člani družine. Ženske in otroci so opravljali lažja dela,
moški pa so na ramenih (z nečkami) prenesli sol iz kavedinov v hišo ali na pi-
acal, od koder so jo nato z ladjami prepeljali v državna skladišča. Dnevno so
solinarji prehodili po več kilometrov in prenesli od ene do dve toni soli.
Leta 1725 je lastnik fonda za modij soli dobil 14 lir, po odbitju 8,95 lire
stroškov mu je ostalo 5,05 lire, ki jih je moral enakovredno razdeliti s solinar-
jem. Zaslužek na modij pridelane soli je tako znašal 2,52 lire.37 Analiza podat-
kov, ki sta jih zbrala brata Bollani za obdobje 1773–1777 kažejo, da se je pri-
delava soli v omenjenih letih gibala med 1,82 in 2,46 modijev (oz. od 1457 do
1970 kg) na kavedin. Letni strošek vzdrževanja in dela na kavedin se je gibal
med 5,85 in 8,29 lire, celotni bruto prihodek pa med 32 in 43,28 lire. Če se od
skupnega prihodka odbijeta strošek dela in komunska sedmina, je lastniku v
povprečju ostalo 25,05 lire na kavedin, ki jih je moral deliti s solinarjem. 38 Na
modij pridelane soli sta lastnik in solinar v povprečju zaslužila okoli 6,3 lire
oz. nominalno skoraj enkrat in pol več kot pred pol stoletja.
Trgovina in prevozi soli
Pomorci, trgovci, ribiči in vojaki so tako kot v prejšnjih obdobjih tudi od za-
četka 16. do konca 18. stoletja za plovbo po severnem Jadranu uporabljali ti-
pične ladje, ki so sicer plule po Jadranskem morju (od Beneške lagune do Dal-
macije in Albanije). V virih iz tega obdobja je za različne vrste ladij največkrat
36 ASV, Provveditori al Sal, b. 394, »Disegni de Saline nella Vale de Piran, Capo d'Istria, Muggia
1594«.
37 SI PAK PI 225, t. e. 6, vol. 37, »Atti 1725«, 89.
38 SI PAK PI 225, t. e. 11, vol. 68.
186
dovanja. Na pridelavo in prodajo soli so nemalokrat vplivali tudi beneški od-
nosi s Turki in Habsburžani.
Leta 1594 naj bi bilo po podatkih pertikarja Antonia Betodella v piran-
skih solinah skupno 2.646,5 kavedinov (v Sečoveljskih solinah 2.143,5 kavedi-
nov, v Fazanu 332 in v Strunjanu 173), v koprskih 3.318 (v predelu Valle 943,
Sermin 825, Campi 1186 in Oltra 364), v miljskih pa 1563 kavedinov (v prede-
lu Chimento 1368, Zaule 135 in Palude 60), a je delež delujočih zaradi pavšal-
ne navedbe nedelujočih kavedinov težko povsem natančno določiti. V Fonta-
niggiah in na Leri je omenjenih 105 lastnikov solnih fondov, v Fazanu 30, v
Strunjanu 14, v koprskih solinah 91, v Miljah pa 59.36
Pridelava soli je bila draga, saj je zahtevala veliko dela pri vzdrževanju
zunanjih in notranjih obrambnih nasipov, kanalov in predvsem na fondu. Po
začetku pridelave soli solinar dela ni zmogel opravljati več sam, temveč so mu
morali pomagati drugi člani družine. Ženske in otroci so opravljali lažja dela,
moški pa so na ramenih (z nečkami) prenesli sol iz kavedinov v hišo ali na pi-
acal, od koder so jo nato z ladjami prepeljali v državna skladišča. Dnevno so
solinarji prehodili po več kilometrov in prenesli od ene do dve toni soli.
Leta 1725 je lastnik fonda za modij soli dobil 14 lir, po odbitju 8,95 lire
stroškov mu je ostalo 5,05 lire, ki jih je moral enakovredno razdeliti s solinar-
jem. Zaslužek na modij pridelane soli je tako znašal 2,52 lire.37 Analiza podat-
kov, ki sta jih zbrala brata Bollani za obdobje 1773–1777 kažejo, da se je pri-
delava soli v omenjenih letih gibala med 1,82 in 2,46 modijev (oz. od 1457 do
1970 kg) na kavedin. Letni strošek vzdrževanja in dela na kavedin se je gibal
med 5,85 in 8,29 lire, celotni bruto prihodek pa med 32 in 43,28 lire. Če se od
skupnega prihodka odbijeta strošek dela in komunska sedmina, je lastniku v
povprečju ostalo 25,05 lire na kavedin, ki jih je moral deliti s solinarjem. 38 Na
modij pridelane soli sta lastnik in solinar v povprečju zaslužila okoli 6,3 lire
oz. nominalno skoraj enkrat in pol več kot pred pol stoletja.
Trgovina in prevozi soli
Pomorci, trgovci, ribiči in vojaki so tako kot v prejšnjih obdobjih tudi od za-
četka 16. do konca 18. stoletja za plovbo po severnem Jadranu uporabljali ti-
pične ladje, ki so sicer plule po Jadranskem morju (od Beneške lagune do Dal-
macije in Albanije). V virih iz tega obdobja je za različne vrste ladij največkrat
36 ASV, Provveditori al Sal, b. 394, »Disegni de Saline nella Vale de Piran, Capo d'Istria, Muggia
1594«.
37 SI PAK PI 225, t. e. 6, vol. 37, »Atti 1725«, 89.
38 SI PAK PI 225, t. e. 11, vol. 68.
186
