Page 184 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 184
upor, nasilje in preživetje

komunami. Vsebovale so najpomembnejša določila, povezana s soljo.25 Prepis
najstarejše ohranjene piranske solne pogodbe, sklenjene med piransko komu-
no in beneškim Magistratom za sol, je iz leta 1375.26 Piranske lastnike in ko-
muno je pri sklepanju pogodb in v vseh nadaljnjih dogovorih zastopal Kolegij
XX za sol (Consiglio dei XX savii, Colleggio dei XX del sal), ki so ga sestavljali
lastniki solnih fondov, in sicer 13 patricijev in sedem meščanov (popularov).27
Seje je imel večkrat letno, posebno pogoste pa pred predložitvijo in podpisom
nove solne pogodbe. V pogodbah so bile poleg splošnih pogojev delovanja so-
lin določene tudi cene soli in dovoljena količina pridelave (limit). V prvi ohra-
njeni pogodbi iz leta 1375 je ta znašala 3.500 modijev (dva modija na kavedin),
leta 1401 pa je beneška vlada zaradi povečanega povpraševanja po soli limit
dvignila na 4.200 modijev, s pogojem, da so morali tudi sedmino soli, s kate-
ro je do te dobe prosto razpolagala piranska komuna, prepeljati v Benetke.28
Leta 1425 so limit povečali še za dodatnih 500 modijev,29 leta 1636 pa so sme-
li Pirančani pridelati 5.200 modijev soli. Omenjena količina je ostala nespre-
menjena do leta 1749, ko so limit ukinili.30 Cena soli je od štirih lir za modij,
ki je bila določena v prvi pogodbi iz leta 1375,31 z manjšimi odstopanji navzgor
ali navzdol naraščala, in sicer do 18,25 lire leta 1783.32 Providurji Magistrata za
sol so poleg solnih pogodb v sodelovanju s Senatom in z drugimi magistratu-
rami zaradi boljšega in preglednejšega delovanja posamezna področja solinar-
ske dejavnosti podrobneje urejali z različnimi dekreti in pravilniki (npr. o pre-
vozu in merjenju soli, zakupnih pogodbah za prodajo soli).

25 Prim. Pahor, »Solna pogodba med Piranom in Benetkami iz leta 1616,« 14; Nicolich, Cenni stori-
co-statistici, 21; Pederin, »Sporazum paških proizvođača soli,« 5–17. Ker so si bile pogodbe dokaj
podobne, je v prispevku nekoliko podrobneje predstavljena le najstarejša piranska solna pogodba,
v PAK pa so ohranjene tudi pogodbe iz let 1401, 1413, 1428, 1447, 1449, 1460, 1470, 1477, 1495, 1505,
1551, 1556, 1561, 1566, 1576, 1588, 1596, 1615, 1625, 1635, 1647, 1664, 1702, 1715, 1721, 1726, 1738, 1752,
1768 in 1782, ter pogodbe, ki so jih z beneškim Magistratom za sol sklepali lastniki koprskih, milj-
skih in paških solin.

26 SI PAK PI 225, t. e. 18, »In argomento Saline con alcune copie di ducali«, 1375–1505, 1–3; Prim. Ni-
colich, Cenni storico-statistici, 22.

27 Prim. Pahor, »Solna pogodba,« 14.
28 Prim. Pahor, Poberaj, Stare piranske soline, 7.
29 SI PAK PI 225, t. e. 1, Vol. 2, »Atti 1283–1517«, 37.
30 Prim. Pahor, Poberaj, Stare piranske soline, 8 in Nicolich, Cenni storico-statistici, 41.
31 V dokumentu je poudarjeno, da morajo sol pravilno meriti in jo spraviti v javna skladišča (SI PAK

PI 225, t. e. 18, 1375–1505, »In argomento Saline con alcune copie di Ducali«, 1; prim. Nicolich,
Cenni storico-statistici, 20).
32 SI PAK PI 225, t. e. 14, Volume 87, »Capitoli nuovi del partito de' Sali di Pirano in esecuzione del
Sovrano Decreto primo Giugno 1780«.

184
   179   180   181   182   183   184   185   186   187   188   189