Page 263 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 263
žbena percepcija in pravna obravnava zločinov iz stiske ...
(prejšnje lastnice premoženja) pripeljal drugo ženo. Njegove prakse so bile za
del skupnosti sporne. Kmalu je zaradi nenehnih sumov v skupnosti postal
tudi dežurni krivec za vse tatvine v okolici.80 Sumničavosti lokalne skupnos-
ti so se navzeli vsi sodniki, ki so sicer opozorili na neutemeljenost nekaterih
ovadb sovaščanov.81 Vendarle pa so sodni svetniki pri izreku kazni upoštevali
obtoženčev slab družbeni sloves. Odkrit je bil v času kraje moke v mlinu, saj
ga je na njegovo nesrečo v mlinu zalotil lastnik. Kaj izvemo o storilcu? Bil je
star 53 ali 55 let. Njegova življenjska pot je bila popolnoma drugačna od uso-
de njegovega brata, ki je ostal na kmetiji in verjetno skrbel za ostarele starše.82
Pri 20 letih je odšel od svojih staršev in se poročil z ovdovelo Marijo Danev,
s katero je imel hčer. Ko je prva žena umrla, se je znova poročil z Elizabeto
Blatnik, s katero je imel 15 otrok. V času krize je rojstno hišo zapustil samo
najstarejši, ki je bil potrjen za rekruta, preživela jih je samo slaba polovica: se-
dem otrok in hčerka iz prvega zakona, ki je bila stara 27 let. Najstarejši otrok
iz drugega zakona je bil 23-letni vojak Simon, sledili so 13, 9, 7, 6 in 3 leta stari
otroci ter tri četrt leta star dojenček. Njegovo življenje ne dokazuje Malthuso-
ve teze o demografskem obnašanju v času kriz, prej dokazuje rezultate novej-
ših demografskih študij, saj sta se mu v času trajanja eksistenčne krize rodila
še dva otroka. Vsekakor so sodniki posebej poudarili, da ima znatno premo-
ženje: kar 1258 goldinarjev in 11 krajcarjev so predstavljali četrtinska kmeti-
ja, živina in orodje.83 In vendar se je navkljub občutnemu premoženju v sod-
nem procesu skliceval na to, da je začel krasti iz stiske. Stiska njegove družine
s strani sodnikov je bila pripoznana in je bila verjetno povezana s številčnostjo
njegove družine, a ni odigrala ključne vloge pri zniževanju njegove kazni, saj
je dobil kar 20 let zapora.84
Posebno vrednotenje kraj iz stiske je povzročila tudi družbena stigmati-
zacija določenih družbenih skupin, zlasti povratnikov in tistih, ki so bili oka-
rakterizirani kot vagabundi, cigani/Romi in berači.85 Tem družba ni več priz-
navala pravice, da smejo krasti iz stiske. Četudi so mali tatovi iz stiske svoje
80 StLA, AG-1788, s. 7996, 21. 6. 1788.
81 Ko je bil končno za rešetkami, so ga drugi ljudje iz lokalne skupnosti obtožili tudi številnih nepo-
jasnjenih kraj žita in živine. Te je najprej priznal, nato pa jih je v nadaljevanju procesa zanikal z argu-
mentom, da ga je k priznanju prepričal sodni sluga, ki mu je zagotavljal, da se bo tako rešil zapora.
82 Oče je umrl pred 8 leti, mati pa pred 12 leti. Kmetijo staršev je po očetovi smrti prevzel brat Luka,
poročila pa se je tudi njegova sestra.
83 StLA, AG-1818, 330, 8401 ad 1641.
84 StLA, AG-1818, s. 1641 (401 ad 1641). Kazen iz 7. 10. 1818 so 16. 10. 1818 potrdili na vrhovnem pravo-
sodnem organu (Oberste Justizstelle).
85 Izvor ločevanja je bil v presojanju »zločinske« narave in ni temeljil na neenakosti, saj je procesni red
uveljavil enake sodne postopke za vse podložnike.
263
(prejšnje lastnice premoženja) pripeljal drugo ženo. Njegove prakse so bile za
del skupnosti sporne. Kmalu je zaradi nenehnih sumov v skupnosti postal
tudi dežurni krivec za vse tatvine v okolici.80 Sumničavosti lokalne skupnos-
ti so se navzeli vsi sodniki, ki so sicer opozorili na neutemeljenost nekaterih
ovadb sovaščanov.81 Vendarle pa so sodni svetniki pri izreku kazni upoštevali
obtoženčev slab družbeni sloves. Odkrit je bil v času kraje moke v mlinu, saj
ga je na njegovo nesrečo v mlinu zalotil lastnik. Kaj izvemo o storilcu? Bil je
star 53 ali 55 let. Njegova življenjska pot je bila popolnoma drugačna od uso-
de njegovega brata, ki je ostal na kmetiji in verjetno skrbel za ostarele starše.82
Pri 20 letih je odšel od svojih staršev in se poročil z ovdovelo Marijo Danev,
s katero je imel hčer. Ko je prva žena umrla, se je znova poročil z Elizabeto
Blatnik, s katero je imel 15 otrok. V času krize je rojstno hišo zapustil samo
najstarejši, ki je bil potrjen za rekruta, preživela jih je samo slaba polovica: se-
dem otrok in hčerka iz prvega zakona, ki je bila stara 27 let. Najstarejši otrok
iz drugega zakona je bil 23-letni vojak Simon, sledili so 13, 9, 7, 6 in 3 leta stari
otroci ter tri četrt leta star dojenček. Njegovo življenje ne dokazuje Malthuso-
ve teze o demografskem obnašanju v času kriz, prej dokazuje rezultate novej-
ših demografskih študij, saj sta se mu v času trajanja eksistenčne krize rodila
še dva otroka. Vsekakor so sodniki posebej poudarili, da ima znatno premo-
ženje: kar 1258 goldinarjev in 11 krajcarjev so predstavljali četrtinska kmeti-
ja, živina in orodje.83 In vendar se je navkljub občutnemu premoženju v sod-
nem procesu skliceval na to, da je začel krasti iz stiske. Stiska njegove družine
s strani sodnikov je bila pripoznana in je bila verjetno povezana s številčnostjo
njegove družine, a ni odigrala ključne vloge pri zniževanju njegove kazni, saj
je dobil kar 20 let zapora.84
Posebno vrednotenje kraj iz stiske je povzročila tudi družbena stigmati-
zacija določenih družbenih skupin, zlasti povratnikov in tistih, ki so bili oka-
rakterizirani kot vagabundi, cigani/Romi in berači.85 Tem družba ni več priz-
navala pravice, da smejo krasti iz stiske. Četudi so mali tatovi iz stiske svoje
80 StLA, AG-1788, s. 7996, 21. 6. 1788.
81 Ko je bil končno za rešetkami, so ga drugi ljudje iz lokalne skupnosti obtožili tudi številnih nepo-
jasnjenih kraj žita in živine. Te je najprej priznal, nato pa jih je v nadaljevanju procesa zanikal z argu-
mentom, da ga je k priznanju prepričal sodni sluga, ki mu je zagotavljal, da se bo tako rešil zapora.
82 Oče je umrl pred 8 leti, mati pa pred 12 leti. Kmetijo staršev je po očetovi smrti prevzel brat Luka,
poročila pa se je tudi njegova sestra.
83 StLA, AG-1818, 330, 8401 ad 1641.
84 StLA, AG-1818, s. 1641 (401 ad 1641). Kazen iz 7. 10. 1818 so 16. 10. 1818 potrdili na vrhovnem pravo-
sodnem organu (Oberste Justizstelle).
85 Izvor ločevanja je bil v presojanju »zločinske« narave in ni temeljil na neenakosti, saj je procesni red
uveljavil enake sodne postopke za vse podložnike.
263
