Page 35 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 35
med družbeno kritiko in prilagoditvijo ...
govega materialnega bogastva v trenutku soočenja s Smrtjo. Istočasno pa sta
tako sacerdocium, ki ga zastopa papež, kot imperium, ki je tu med drugim
zastopan s kraljico, prikazana v kritični luči in z oblico satiričnega podtona.
Oba sta predstavnika najvišjega sloja, ki mu pa ne posvetna ne duhovna ob-
last in bogastvo ne poskusi podkupovanje nikakor ne pomagajo v neizbež-
nem zadnjem plesu s Smrtjo.
Slika 5: Trgovec, vitez, berač, Mrtvaški ples (detajl),Vincenc iz Kastva, Beram
1474.
Vir: arhiv avtorja.
V hrastoveljski cerkvi sv. Trojice je na južni steni ohranjen Mrtvaški
ples, verjetno najbolj znan prizor v tem izjemno obsežnem freskantskem ci-
klu, ki ga je leta 1490 signiral in datiral Janez iz Kastva oziroma Johannes de
Castua, drugi po imenu znani predstavnik istrske slikarske šole v času kon-
ca srednjega veka.
Tudi v hrastoveljskem primeru tega ikonografskega motiva, ki s svojo kva-
liteto zelo izstopa v celotnem ciklu, najdemo podobo meščana, morda trgovca,
odetega v mestna oblačila, ki z desno roko sega v torbo, ki mu visi ob boku, z
levico pa personifikaciji Smrti nudi belo, zajetno mošnjo denarja. Vendar se
slednja niti najmanj ne odziva na njegove poskuse odkupovanja in ga neusmi-
35
govega materialnega bogastva v trenutku soočenja s Smrtjo. Istočasno pa sta
tako sacerdocium, ki ga zastopa papež, kot imperium, ki je tu med drugim
zastopan s kraljico, prikazana v kritični luči in z oblico satiričnega podtona.
Oba sta predstavnika najvišjega sloja, ki mu pa ne posvetna ne duhovna ob-
last in bogastvo ne poskusi podkupovanje nikakor ne pomagajo v neizbež-
nem zadnjem plesu s Smrtjo.
Slika 5: Trgovec, vitez, berač, Mrtvaški ples (detajl),Vincenc iz Kastva, Beram
1474.
Vir: arhiv avtorja.
V hrastoveljski cerkvi sv. Trojice je na južni steni ohranjen Mrtvaški
ples, verjetno najbolj znan prizor v tem izjemno obsežnem freskantskem ci-
klu, ki ga je leta 1490 signiral in datiral Janez iz Kastva oziroma Johannes de
Castua, drugi po imenu znani predstavnik istrske slikarske šole v času kon-
ca srednjega veka.
Tudi v hrastoveljskem primeru tega ikonografskega motiva, ki s svojo kva-
liteto zelo izstopa v celotnem ciklu, najdemo podobo meščana, morda trgovca,
odetega v mestna oblačila, ki z desno roko sega v torbo, ki mu visi ob boku, z
levico pa personifikaciji Smrti nudi belo, zajetno mošnjo denarja. Vendar se
slednja niti najmanj ne odziva na njegove poskuse odkupovanja in ga neusmi-
35
