Page 69 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 69
kmečki odpor na tolminskem ...
njeno odločitev, temveč so se ponovno pojavili s prošnjo za »revizijo«. Ta
jim je bila »milostljivo dopuščena« s tem, da jim bo zatem »zapovedan več-
ni molk« (das perpetuum silentium imponiert) in se bodo morali držati odlo-
čitve brez možnosti novega priziva. Potem ko so na notranjeavstrijski vladi v
Gradcu ponovno vzeli v poglobljen pretres proces in vse akte, je Leopold izdal
»lastnoročno pismo« z dokončno odločitvijo, da se Coroniniju priznajo tako
pravica do robotnega dela pri gradnji hiše kot nastali stroški, Tolmincem pa
se »zapove večni molk tako, da bodo vsak in vsi, ki bi v tej zadevi še karkoli
mignili, kaznovani s priporom ali s fizičnimi in premoženjskimi kaznimi«.18
V kobariškem kotu se je istočasno zgodila vstaja, o vsebini katere vemo
zelo malo in za katero zaenkrat ni mogoče razjasniti, ali je bila povezana s
pravkar navedenim sporom v letih 1655–1661. Iz doslej nepoznanega vira, to
je le delno ohranjenega razglasa sodbe s strani goriškega glavarja Ernesta Fri-
derika Herbersteina iz leta 1661, izvemo, da je proces izpeljal goriški glavarski
urad po uradni dolžnosti in navodilu centralne oblasti. Kazenski proces je bil
pripravljen in izveden zaradi »upora, vstaje in umora«, ki so se zgodili v Ko-
baridu (processu Criminalis /…/ causa et occasione sedicionis, tumultus et ho-
micidij secuti Caporetti). V uporu so prebivalci kobariškega kota dne 19. julija
umorili gospoda Ivana Krstnika Coroninija, »gospoda v Kobaridu« in pri-
padnika rodbine tolminskih gospodov in glavarjev Coroninijev. Obsojena je
bila vrsta županov vaških skupnosti z območja Kobarida, poleg njihovih pre-
bivalcev, skupaj skoraj štirideset mož. Nekateri so bili med sodno obravnavo
zaprti, a vsebina obsodbe v tem dokumentu žal ni ohranjena.19 Umor grofa
Coroninija v Kobaridu je najbolj »ekstremno« nasilno dejanje v vseh doslej
poznanih primerih uporov in nemirov na Tolminskem.
Upor 1700–1703
Med letoma 1700 in 1703 so Tolminci nasprotovali plačevanju »novega dav-
ka« (nova imposta), ki so mu pravili novica, čeprav so sami trdili, da ga pla-
čujejo, a da se od njih prekomerno izterjuje, in davka na ognjišča ( focatico).
Tolminci so na vladarja naslovili pritožbo, razčlenjeno na petnajst točk, pro-
ti svojemu gospodu in glavarju Jakobu Antonu Coroniniju, s katerim so se
pravdali zaradi dajatev na novine, to je na nove njive in travnike, zaradi ob-
veznega prevažanja gospodovega vina iz Gorice na Tolminsko v obliki ne-
18 ASPG, Politica II, Sistemazione e legislazione, b. 16, fasc. 3 B 16, f. 165–67.
19 ASPG, Politica II, Sistemazione e legislazione, b. 16, fasc. 3 B 16, f. 197–200. Umor in umorjeni sta v do-
kumentu opredeljena z besedami: »homicidij secuti Caporetti in personam olim per Illustris Do-
mini Joannis Baptista Coronini Liberis Baronis a Prebacina, et Gradiscutta, Rubiae, Villessis, ac
Caporetti Domini«.
69
njeno odločitev, temveč so se ponovno pojavili s prošnjo za »revizijo«. Ta
jim je bila »milostljivo dopuščena« s tem, da jim bo zatem »zapovedan več-
ni molk« (das perpetuum silentium imponiert) in se bodo morali držati odlo-
čitve brez možnosti novega priziva. Potem ko so na notranjeavstrijski vladi v
Gradcu ponovno vzeli v poglobljen pretres proces in vse akte, je Leopold izdal
»lastnoročno pismo« z dokončno odločitvijo, da se Coroniniju priznajo tako
pravica do robotnega dela pri gradnji hiše kot nastali stroški, Tolmincem pa
se »zapove večni molk tako, da bodo vsak in vsi, ki bi v tej zadevi še karkoli
mignili, kaznovani s priporom ali s fizičnimi in premoženjskimi kaznimi«.18
V kobariškem kotu se je istočasno zgodila vstaja, o vsebini katere vemo
zelo malo in za katero zaenkrat ni mogoče razjasniti, ali je bila povezana s
pravkar navedenim sporom v letih 1655–1661. Iz doslej nepoznanega vira, to
je le delno ohranjenega razglasa sodbe s strani goriškega glavarja Ernesta Fri-
derika Herbersteina iz leta 1661, izvemo, da je proces izpeljal goriški glavarski
urad po uradni dolžnosti in navodilu centralne oblasti. Kazenski proces je bil
pripravljen in izveden zaradi »upora, vstaje in umora«, ki so se zgodili v Ko-
baridu (processu Criminalis /…/ causa et occasione sedicionis, tumultus et ho-
micidij secuti Caporetti). V uporu so prebivalci kobariškega kota dne 19. julija
umorili gospoda Ivana Krstnika Coroninija, »gospoda v Kobaridu« in pri-
padnika rodbine tolminskih gospodov in glavarjev Coroninijev. Obsojena je
bila vrsta županov vaških skupnosti z območja Kobarida, poleg njihovih pre-
bivalcev, skupaj skoraj štirideset mož. Nekateri so bili med sodno obravnavo
zaprti, a vsebina obsodbe v tem dokumentu žal ni ohranjena.19 Umor grofa
Coroninija v Kobaridu je najbolj »ekstremno« nasilno dejanje v vseh doslej
poznanih primerih uporov in nemirov na Tolminskem.
Upor 1700–1703
Med letoma 1700 in 1703 so Tolminci nasprotovali plačevanju »novega dav-
ka« (nova imposta), ki so mu pravili novica, čeprav so sami trdili, da ga pla-
čujejo, a da se od njih prekomerno izterjuje, in davka na ognjišča ( focatico).
Tolminci so na vladarja naslovili pritožbo, razčlenjeno na petnajst točk, pro-
ti svojemu gospodu in glavarju Jakobu Antonu Coroniniju, s katerim so se
pravdali zaradi dajatev na novine, to je na nove njive in travnike, zaradi ob-
veznega prevažanja gospodovega vina iz Gorice na Tolminsko v obliki ne-
18 ASPG, Politica II, Sistemazione e legislazione, b. 16, fasc. 3 B 16, f. 165–67.
19 ASPG, Politica II, Sistemazione e legislazione, b. 16, fasc. 3 B 16, f. 197–200. Umor in umorjeni sta v do-
kumentu opredeljena z besedami: »homicidij secuti Caporetti in personam olim per Illustris Do-
mini Joannis Baptista Coronini Liberis Baronis a Prebacina, et Gradiscutta, Rubiae, Villessis, ac
Caporetti Domini«.
69
