Page 71 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 71
kmečki odpor na tolminskem ...
opredeljeni v že omenjenih privilegijih, ne pa da se nas tako nekrščansko vse hu-
je obremenjuje in obtežuje.22
Sklicevanje na svoje privilegije, ki naj bi jih Tolmincem podelil Maksi-
miljan I. zaradi naklonjenosti habsburški strani v beneško-avstrijski vojni na
začetku 16. stoletja, ko je Tolminska prešla pod habsburško oblast, se bo poja-
vilo tudi v velikem puntu.
Veliki upor 1713
Veliki tolminski punt iz leta 1713 je prav gotovo najbolje poznan primer upo-
ra na Tolminskem in tudi zato bomo tu sintetično navedli le tiste elemen-
te, ki so najbolj povezani z obravnavanim vprašanjem. Sprva so bile zahteve
upornikov uperjene predvsem proti dacarju Jakobu Bandlu. Upor se je začel
kot protest zoper davkarju, predvsem pa proti njegovemu prekomernemu po-
biranju pristojbin na kmečko trgovino z živino in na prevoz vina. Poleg pla-
čanih zneskov je šlo za protest zoper neupravičenost tako strogega izterjeva-
nja: v tem zasledimo tudi nekakšen ideološki element, kmečko pojmovanje
pravičnosti. Prepričani so bili, da Bandel pobira več davkov, kot jih zahteva
cesar. Po drugi strani pa je šlo za to, da so nove davščine obremenjevale do-
hodke od trgovanja in prevozniške dejavnosti. Njihova dejanja so v tej prvi
fazi precej tipična za kmečke upore, saj so z rušenjem in poškodovanjem ne-
premičnin prizadejali škodo Bandlu in tistim, ki so ga podpirali in z njim so-
delovali.
A v drugi fazi upora so se Tolminci usmerili drugam, v iskanje potrditve
svojih starodavnih privilegijev, in s tem skušali dokazati, da se v njihovi deže-
li ne sme uvajati novih bremen. Sklicevali so se na to, da jim je cesar Maksimi-
lijan I. v zahvalo za podporo pri zavzetju Tolmina proti Benečanom na začet-
ku 16. stoletja potrdil stare običaje in privilegije ter zagotovil davčne olajšave.
Med uporom so v arhivih v Tolminu, Gorici in Bovcu mrzlično iskali »diplo-
me«, ki bi potrjevale njihov trdovratni in dolgotrajni zgodovinski spomin. V
tej fazi so se tudi večkrat zbrali na splošnih zborovanjih tolminskih skupnosti.
Tudi v tem, največjem uporu, so Tolminci vzpostavili kmečko zvezo
(punt) in v ta namen med prebivalstvom pobirali puntarski prispevek.23 Tol-
minci so se med uporom večkrat sestajali na zborovanjih in, ko je upor preha-
jal v odločilno fazo, dne 28. maja 1713 sklicali zborovanje za dne 31., ki je nato
potekalo s sledečim dnevnim redom:
22 ASPG, Politica II, Sistemazione e legislazione, b. 16, fasc. 3 B 16, f. 178–79. Ta dokument (v celoti f. 178–
86) je Ivan Pregelj deloma in skoraj dobesedno prenesel v svoje Tlačane (nato Tolminci), Pregelj,
Tlačani, 16–18.
23 Grafenauer, Veliki tolminski punt.
71
opredeljeni v že omenjenih privilegijih, ne pa da se nas tako nekrščansko vse hu-
je obremenjuje in obtežuje.22
Sklicevanje na svoje privilegije, ki naj bi jih Tolmincem podelil Maksi-
miljan I. zaradi naklonjenosti habsburški strani v beneško-avstrijski vojni na
začetku 16. stoletja, ko je Tolminska prešla pod habsburško oblast, se bo poja-
vilo tudi v velikem puntu.
Veliki upor 1713
Veliki tolminski punt iz leta 1713 je prav gotovo najbolje poznan primer upo-
ra na Tolminskem in tudi zato bomo tu sintetično navedli le tiste elemen-
te, ki so najbolj povezani z obravnavanim vprašanjem. Sprva so bile zahteve
upornikov uperjene predvsem proti dacarju Jakobu Bandlu. Upor se je začel
kot protest zoper davkarju, predvsem pa proti njegovemu prekomernemu po-
biranju pristojbin na kmečko trgovino z živino in na prevoz vina. Poleg pla-
čanih zneskov je šlo za protest zoper neupravičenost tako strogega izterjeva-
nja: v tem zasledimo tudi nekakšen ideološki element, kmečko pojmovanje
pravičnosti. Prepričani so bili, da Bandel pobira več davkov, kot jih zahteva
cesar. Po drugi strani pa je šlo za to, da so nove davščine obremenjevale do-
hodke od trgovanja in prevozniške dejavnosti. Njihova dejanja so v tej prvi
fazi precej tipična za kmečke upore, saj so z rušenjem in poškodovanjem ne-
premičnin prizadejali škodo Bandlu in tistim, ki so ga podpirali in z njim so-
delovali.
A v drugi fazi upora so se Tolminci usmerili drugam, v iskanje potrditve
svojih starodavnih privilegijev, in s tem skušali dokazati, da se v njihovi deže-
li ne sme uvajati novih bremen. Sklicevali so se na to, da jim je cesar Maksimi-
lijan I. v zahvalo za podporo pri zavzetju Tolmina proti Benečanom na začet-
ku 16. stoletja potrdil stare običaje in privilegije ter zagotovil davčne olajšave.
Med uporom so v arhivih v Tolminu, Gorici in Bovcu mrzlično iskali »diplo-
me«, ki bi potrjevale njihov trdovratni in dolgotrajni zgodovinski spomin. V
tej fazi so se tudi večkrat zbrali na splošnih zborovanjih tolminskih skupnosti.
Tudi v tem, največjem uporu, so Tolminci vzpostavili kmečko zvezo
(punt) in v ta namen med prebivalstvom pobirali puntarski prispevek.23 Tol-
minci so se med uporom večkrat sestajali na zborovanjih in, ko je upor preha-
jal v odločilno fazo, dne 28. maja 1713 sklicali zborovanje za dne 31., ki je nato
potekalo s sledečim dnevnim redom:
22 ASPG, Politica II, Sistemazione e legislazione, b. 16, fasc. 3 B 16, f. 178–79. Ta dokument (v celoti f. 178–
86) je Ivan Pregelj deloma in skoraj dobesedno prenesel v svoje Tlačane (nato Tolminci), Pregelj,
Tlačani, 16–18.
23 Grafenauer, Veliki tolminski punt.
71
