Page 119 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 119
industrijske panoge in podjetja
vsi obrati na območju Goriške postanejo del podjetja Cotonificio Triestino
Brunner, ki so ga vodili člani tržaške družine Brunner,34 obrati na območju
Pordenona pa del Cotonificio Veneziano (leta 1919). A združeni obrati pod
Cotonificio Triestino so predstavljali samo del večjega Brunnerjevega verti-
kalno organiziranega prodajno-predelovalnega koncerna. Brunnerjevo pod-
jetje SICMAT (ne gre za isto kot zgoraj omenjeno podjetje za proizvodnjo
tekstilnih in drugih strojev!) je namreč dobavljalo surovine z vzhoda, ki so
jih obrati Cotonificioa predelovali v izdelke, te pa je podjetje »Figli di Ja-
cob Brunner« (lastnik Cotonificoa) potem izvažalo na trge srednje in (jugo)
vzhodne Evrope (Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Turčija itd.). S pridobi-
tvijo večinskega deleža delnic Cotonificio Veneziano leta 1927, ki je imel tek-
stilne obrate na območju okoli Pordenoneja v Venetu (Borgomeduna, Torre,
Rorai, Fiume Veneto) in še dva obrata,v Benetkah in Veroni, se je na območju
severovzhodnega Jadrana vzpostavil enoten tekstilni koncern pod (monopo-
lističnim) nadzorom Brunnerjev (Millo, 1989, 263; Sapelli, 1990, 119; Benve-
nuti, 1988, 75). To je druga (vertikalna) koncentracija. Tretja koncentracija se
zgodi v tridesetih letih ob propadu Cotonifico Triestino in Banca Commer-
ciale Italiana (COMIT), sicer največjega finančnega podpornika širjenja in
vzpostavljanja Brunnerjeva tekstilna koncerna (Millo, 1989, 263). Tedaj pod
vodstvom IRI-ja pride do koncentracije tekstilnih obratov obeh Cotonificijev
v okviru ogromnega tekstilnega koncerna Stabilimenti Tessili Italiani. Ko je
namreč Cotonificio Triestino leta 1930 ob finančni krizi Brunnerjevega kom-
pleksa razglasil stečaj, je vse njegove delnice dobila v last Banca Commerciale
Italiana, vse obrate v upravljanje pa Cotonificio Veneziano, ki je tedaj postal
del podjetja »Stabilimenti Tessili Italiani Benigno Crespi – Cotonificio Ve-
neziano – Manifatture Toscane Riunite« (Archivio C. d. C. TS, N. 6109, 23.
5. 1931; Archivio C. d. C. TS, N. 14534 + 17578, 1. 10. 1930). Cotonificio Tri-
estino je ostal v stečajnem postopku do konca leta 1935. V vmesnem času je
COMIT-ova delniški delež in kredit prevzel IRI. V dogovoru s Stabilimenti
Tessili Italiani je bila potem sprejeta reorganizacija podjetja in ponovno kon-
stituiranje Cotonificia kot samostojnega podjetja, ki pa je vse do začetka dru-
ge svetovne vojne imelo velike težave s ponovnim organiziranjem proizvo-
dnje (Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione
34 Po koncu vojne so po dogovoru med Arminiom Brunnerjem in »Vereinigte Österreichische
Textilindustrie A. G.« obrati v Ajdoviščini, Stražicah (in pozneje Podgori), Ronkah, Tržiču in
Ajelu pripadli Brunnerjem. Leta 1920 so se preoblikovali v enotno podjetje »Società Anonima
del Filatoio Meccanico di Aidussina«, čigar delnice so bile v 100-% lasti podjetja »Figli di Jacob
Brunner«, katerega je kot predsednik upravnega odbora vodil Arminio Brunner. Leta 1923 se
podjetje preimenuje v »Cotonificio Triestino Brunner S. A.« (delniška družba) (Archivio C. d.
C. TS, N. 6109, 7. 6. 1930)
119
vsi obrati na območju Goriške postanejo del podjetja Cotonificio Triestino
Brunner, ki so ga vodili člani tržaške družine Brunner,34 obrati na območju
Pordenona pa del Cotonificio Veneziano (leta 1919). A združeni obrati pod
Cotonificio Triestino so predstavljali samo del večjega Brunnerjevega verti-
kalno organiziranega prodajno-predelovalnega koncerna. Brunnerjevo pod-
jetje SICMAT (ne gre za isto kot zgoraj omenjeno podjetje za proizvodnjo
tekstilnih in drugih strojev!) je namreč dobavljalo surovine z vzhoda, ki so
jih obrati Cotonificioa predelovali v izdelke, te pa je podjetje »Figli di Ja-
cob Brunner« (lastnik Cotonificoa) potem izvažalo na trge srednje in (jugo)
vzhodne Evrope (Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Turčija itd.). S pridobi-
tvijo večinskega deleža delnic Cotonificio Veneziano leta 1927, ki je imel tek-
stilne obrate na območju okoli Pordenoneja v Venetu (Borgomeduna, Torre,
Rorai, Fiume Veneto) in še dva obrata,v Benetkah in Veroni, se je na območju
severovzhodnega Jadrana vzpostavil enoten tekstilni koncern pod (monopo-
lističnim) nadzorom Brunnerjev (Millo, 1989, 263; Sapelli, 1990, 119; Benve-
nuti, 1988, 75). To je druga (vertikalna) koncentracija. Tretja koncentracija se
zgodi v tridesetih letih ob propadu Cotonifico Triestino in Banca Commer-
ciale Italiana (COMIT), sicer največjega finančnega podpornika širjenja in
vzpostavljanja Brunnerjeva tekstilna koncerna (Millo, 1989, 263). Tedaj pod
vodstvom IRI-ja pride do koncentracije tekstilnih obratov obeh Cotonificijev
v okviru ogromnega tekstilnega koncerna Stabilimenti Tessili Italiani. Ko je
namreč Cotonificio Triestino leta 1930 ob finančni krizi Brunnerjevega kom-
pleksa razglasil stečaj, je vse njegove delnice dobila v last Banca Commerciale
Italiana, vse obrate v upravljanje pa Cotonificio Veneziano, ki je tedaj postal
del podjetja »Stabilimenti Tessili Italiani Benigno Crespi – Cotonificio Ve-
neziano – Manifatture Toscane Riunite« (Archivio C. d. C. TS, N. 6109, 23.
5. 1931; Archivio C. d. C. TS, N. 14534 + 17578, 1. 10. 1930). Cotonificio Tri-
estino je ostal v stečajnem postopku do konca leta 1935. V vmesnem času je
COMIT-ova delniški delež in kredit prevzel IRI. V dogovoru s Stabilimenti
Tessili Italiani je bila potem sprejeta reorganizacija podjetja in ponovno kon-
stituiranje Cotonificia kot samostojnega podjetja, ki pa je vse do začetka dru-
ge svetovne vojne imelo velike težave s ponovnim organiziranjem proizvo-
dnje (Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione
34 Po koncu vojne so po dogovoru med Arminiom Brunnerjem in »Vereinigte Österreichische
Textilindustrie A. G.« obrati v Ajdoviščini, Stražicah (in pozneje Podgori), Ronkah, Tržiču in
Ajelu pripadli Brunnerjem. Leta 1920 so se preoblikovali v enotno podjetje »Società Anonima
del Filatoio Meccanico di Aidussina«, čigar delnice so bile v 100-% lasti podjetja »Figli di Jacob
Brunner«, katerega je kot predsednik upravnega odbora vodil Arminio Brunner. Leta 1923 se
podjetje preimenuje v »Cotonificio Triestino Brunner S. A.« (delniška družba) (Archivio C. d.
C. TS, N. 6109, 7. 6. 1930)
119
