Page 120 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 120
industrializacija in prostor
Smobilizzi ..., Verbali ..., N. 24 Adunanza del 30 dicembre 1935); glej tudi Ben-
venuti (1990, 265, 266) in Sapelli (1990, 127)). Na prisotnost Jacobs-ekonomij
pa kažejo povezanost z bančnim kapitalom ter Brunnerjeve investicije v ra-
zvoj strojne, rudarske in industrije za pridobivanje elektrike35.
Industrija predelave jute, z Jutificio Triestino v Trstu kot edinim veli-
kim obratom za predelavo jute na območju severovzhodnega Jadrana, se je,
podobno kot industrija predelave bombaža, lahko razvila na temelju pozici-
je Trsta kot tranzitnega pristanišča. Jutificio Triestino je bil ustanovljen leta
1901, a je v polnosti začel delovati leta 1902. Nastal je kot delniška družba na
pobudo izredno močne tržaške trgovske družine Economo, z ustanovitvenim
kapitalom 2.000.000 kron (Consiglio Provinciale dell’Economia Corporati-
va di Trieste, 1935, 189; Banca Commerciale Triestina, 1925, 134; Millo, 1989,
48). Surovino so uvažali iz Indije, pomemben proizvod so bile vreče za ce-
ment (Camera di Commercio e d’industria di Trieste, 1911, 267; Camera di
Commercio e d’industria di Trieste, 1914, 353). Podobno kot bombaž in bom-
bažne izdelke so tudi juto uvažali po morju, izdelke (primarno vreče) pa iz-
važali po železnici proti srednji in jugovzhodni Evropi.36 To kaže na to, da je
lokacijski dejavnik transporta prav tako v tesni zvezi z dejavnikom trga. Juti-
ficio Triestino je namreč pred prvo svetovno vojno imel kliente v Monarhiji,
po vojni (vse do tridesetih let) pa v državah naslednicah in na Balkanu.37 Tako
kot tekstilna industrija predelave bombaža je bil izrazito izvozno orientiran38.
Edini indic, da je mogoče proizvajal za lokalno, tržaško tržišče, je proizvo-
35 Brunnerji so namreč po vojni postavili elektrarni v Podgori in Stražicah primarno za potrebe
svojih tekstilnih obratov, toda to elektriko so potem uporabili tako za svojo tovarno strojev (SI-
CMAT) kot za prodajo drugim industrijam. Nadaljevali pa so z investicijo v nakup največjega
premogovniškega podjetja v Istri ARSA, ker so želeli s postavitvijo termoelektrarne pri Labinu
izkoriščati lokalni premog za proizvodnjo elektrike, ki bi jo potem transportirali do obratov pri
Tržiču in Gorici (Archivio C. d. C. TS, N. 6109, 7. 6. 1930).
36 »La Società ha per oggetto l’acquisto e la lavorazione della juta e di altre materie gregge che si
prestano alla filatura, la fabbricazione di tutti i prodotti che da queste si possono ricavare; la ven-
dita delle materie suddette come dei prodotti all’ingrosso e al dettaglio ...« (Banca Commerciale
Triestina, 1925, 134)
37 »Particolare posizione di preferenza essi [proizvodi, op.p.] hanno in tutta l’Europe Orientale co-
minciando dalla Polonia e scendendo all’Egeo ed al Mar Nero.« (Consiglio Provinciale dell’Eco-
nomia Corporativa di Trieste, 1935, 190)
38 »L’esportazione del’Jutificio Triestino si è sempre indirizzata verso i paesi dell’ex Impero austro-
ungarico e verso i Balcani; la posizione geografica dello stabilimento, le facilitazioni accordate dal-
le Società di navigazione triestine (tariffa adriatica), la speciale attrezzatura dello stabilimento che
possiede telai particolarmente adatti alla produzione dei tessuti richiesti dai paesi esteri predetti,
la conoscenza dei mercati fin dall’anteguerra e la lunga tradizione di affari garantiscono all’Jutifi-
cio Triestino una posizione vantaggiosa in confronto agli altri produttori italiani.« (Archivio IRI,
Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamenti ..., Relazione ..., 24. 4.
1936)
120
Smobilizzi ..., Verbali ..., N. 24 Adunanza del 30 dicembre 1935); glej tudi Ben-
venuti (1990, 265, 266) in Sapelli (1990, 127)). Na prisotnost Jacobs-ekonomij
pa kažejo povezanost z bančnim kapitalom ter Brunnerjeve investicije v ra-
zvoj strojne, rudarske in industrije za pridobivanje elektrike35.
Industrija predelave jute, z Jutificio Triestino v Trstu kot edinim veli-
kim obratom za predelavo jute na območju severovzhodnega Jadrana, se je,
podobno kot industrija predelave bombaža, lahko razvila na temelju pozici-
je Trsta kot tranzitnega pristanišča. Jutificio Triestino je bil ustanovljen leta
1901, a je v polnosti začel delovati leta 1902. Nastal je kot delniška družba na
pobudo izredno močne tržaške trgovske družine Economo, z ustanovitvenim
kapitalom 2.000.000 kron (Consiglio Provinciale dell’Economia Corporati-
va di Trieste, 1935, 189; Banca Commerciale Triestina, 1925, 134; Millo, 1989,
48). Surovino so uvažali iz Indije, pomemben proizvod so bile vreče za ce-
ment (Camera di Commercio e d’industria di Trieste, 1911, 267; Camera di
Commercio e d’industria di Trieste, 1914, 353). Podobno kot bombaž in bom-
bažne izdelke so tudi juto uvažali po morju, izdelke (primarno vreče) pa iz-
važali po železnici proti srednji in jugovzhodni Evropi.36 To kaže na to, da je
lokacijski dejavnik transporta prav tako v tesni zvezi z dejavnikom trga. Juti-
ficio Triestino je namreč pred prvo svetovno vojno imel kliente v Monarhiji,
po vojni (vse do tridesetih let) pa v državah naslednicah in na Balkanu.37 Tako
kot tekstilna industrija predelave bombaža je bil izrazito izvozno orientiran38.
Edini indic, da je mogoče proizvajal za lokalno, tržaško tržišče, je proizvo-
35 Brunnerji so namreč po vojni postavili elektrarni v Podgori in Stražicah primarno za potrebe
svojih tekstilnih obratov, toda to elektriko so potem uporabili tako za svojo tovarno strojev (SI-
CMAT) kot za prodajo drugim industrijam. Nadaljevali pa so z investicijo v nakup največjega
premogovniškega podjetja v Istri ARSA, ker so želeli s postavitvijo termoelektrarne pri Labinu
izkoriščati lokalni premog za proizvodnjo elektrike, ki bi jo potem transportirali do obratov pri
Tržiču in Gorici (Archivio C. d. C. TS, N. 6109, 7. 6. 1930).
36 »La Società ha per oggetto l’acquisto e la lavorazione della juta e di altre materie gregge che si
prestano alla filatura, la fabbricazione di tutti i prodotti che da queste si possono ricavare; la ven-
dita delle materie suddette come dei prodotti all’ingrosso e al dettaglio ...« (Banca Commerciale
Triestina, 1925, 134)
37 »Particolare posizione di preferenza essi [proizvodi, op.p.] hanno in tutta l’Europe Orientale co-
minciando dalla Polonia e scendendo all’Egeo ed al Mar Nero.« (Consiglio Provinciale dell’Eco-
nomia Corporativa di Trieste, 1935, 190)
38 »L’esportazione del’Jutificio Triestino si è sempre indirizzata verso i paesi dell’ex Impero austro-
ungarico e verso i Balcani; la posizione geografica dello stabilimento, le facilitazioni accordate dal-
le Società di navigazione triestine (tariffa adriatica), la speciale attrezzatura dello stabilimento che
possiede telai particolarmente adatti alla produzione dei tessuti richiesti dai paesi esteri predetti,
la conoscenza dei mercati fin dall’anteguerra e la lunga tradizione di affari garantiscono all’Jutifi-
cio Triestino una posizione vantaggiosa in confronto agli altri produttori italiani.« (Archivio IRI,
Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamenti ..., Relazione ..., 24. 4.
1936)
120
