Page 122 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 122
industrializacija in prostor
predkrizne. Skupno gledano je podjetje imelo najnižjo prodajo leta 1934, saj
je tedaj znašala komaj 30 % tiste iz leta 1929 (Archivio IRI, Pratiche degli uf-
fici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamenti ..., Relazione ..., 24.
4. 1936). Posledično je podjetje poslovalo z izgubo, sočasno pa je imelo še za
en milijon lir dolga do drugih podjetij, ki jih je vodil Guido Segre (Pastificio
Triestino, S.A. Fabbrica Cordaggi Giuseppe Angeli in S. A. Acciaierie Weis-
senfels). Zaradi tega je bil sklenjen dogovor z IRI-jem, da se dolg podjetja do
drugih Segrejevih podjetij spremeni v delniški delež. Z izdajo novih delnic so
pokrili nakopičeno izgubo, lastniki podjetja pa so postali Guido Segre oseb-
no (44,3 % delež delnic), Fabbrica Cordaggi Giuseppe Angeli (27,5 % delnic)
in Pastificio Triestino (7,5 % delnic) – preostale delnice (20,7 %) so bile razpo-
rejene med vsa Segrejeva podjetja. Dejansko je nadzor nad podjetjem prevzel
Guido Segre. Ta sprememba in krepitev celotne italijanske industrije predela-
ve jute v drugi polovici tridestih let so vplivali na to, da se podjetje preusmeri
iz izvoza v tujino na italijanski trg (Archivio C. d. C. TS, N. 6607, 29. 3. 1939)
in se čez par let združi s Segrejevo tržaško tovarno vrvi Fabbrica Cordaggi
Giuseppe Angeli. To je primer delovanja MAR-ekonomij.
Tovarna vrvi Fabbrica Cordaggi Giuseppe Angeli je še bolj kot Jutificio
nastala na osnovi tržaške pomorske dejavnosti, saj je ne samo uvažala surovi-
no (konopljo) preko tržaškega pristanišča, ampak je imela tudi glavne klien-
te v tržaških pomorskih družbah. Spet sta bila odločilna lokacijska dejavni-
ka transport in trg, v povezavi z urbanizacijskimi ekonomijami oz. Trstom
kot transportnim središčem in trgom.39 Tako ni presenetljivo, da so pobudo za
ustanovitev podjetja dali tržaških podjetniki že na sredi 19. stoletja. Že od šti-
ridesetih let devetnajstega stoletja je v Chiarboli (v južnem predelu današnje-
ga Trsta, pri Škednju) delovala vrvarna Angeli, ki jo je ustanovil Giuseppe
Angeli. V petdesetih in šestdesetih letih je imela zaposlenih več kot 400 de-
lavcev, v prvi polovici osemdesetih let pa 134 (Andreozzi, 2003, 612, 618). Ob
koncu prve svetovne vojne je obstajala kot javna trgovska družba (società in
nome collettivo) Giuseppe Angeli. Lastniki so bili Giorgio Angeli, Luigia Cu-
fodonti Angeli in Giorgio Cufodonti. Vrednost nepremičnin oz. obratov, ki
jih je podjetje posedovalo v Čarboli (Chiarbola) in v Škednju pri Trstu, ter
39 »... il nostro stabilimento è ora in attività l’intera settimana. Ciò è stato reso possibile dalle
commesse che via via andiamo assumendo dalle principali Società Triestine di Navigazione e da
altre Società Industriali ... valso i rapporti personali che con esse hanno i vostri Amministratori.«
(AST, Schedario C. d. C. N. 87, 4. 2. 1925)
»L’industria locale della canapa aveva svolto negli anni 1924–1926 una intensa attività, data la gran-
de espansione delle costruzioni navali da parte delle società di navigazione triestine, ed era riusci-
ta ad affermarsi sui mercati levantini seguendo una politica di bassi prezzi.« (Consiglio Provincia-
le dell’Economia di Trieste, 1930, 64)
122
predkrizne. Skupno gledano je podjetje imelo najnižjo prodajo leta 1934, saj
je tedaj znašala komaj 30 % tiste iz leta 1929 (Archivio IRI, Pratiche degli uf-
fici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamenti ..., Relazione ..., 24.
4. 1936). Posledično je podjetje poslovalo z izgubo, sočasno pa je imelo še za
en milijon lir dolga do drugih podjetij, ki jih je vodil Guido Segre (Pastificio
Triestino, S.A. Fabbrica Cordaggi Giuseppe Angeli in S. A. Acciaierie Weis-
senfels). Zaradi tega je bil sklenjen dogovor z IRI-jem, da se dolg podjetja do
drugih Segrejevih podjetij spremeni v delniški delež. Z izdajo novih delnic so
pokrili nakopičeno izgubo, lastniki podjetja pa so postali Guido Segre oseb-
no (44,3 % delež delnic), Fabbrica Cordaggi Giuseppe Angeli (27,5 % delnic)
in Pastificio Triestino (7,5 % delnic) – preostale delnice (20,7 %) so bile razpo-
rejene med vsa Segrejeva podjetja. Dejansko je nadzor nad podjetjem prevzel
Guido Segre. Ta sprememba in krepitev celotne italijanske industrije predela-
ve jute v drugi polovici tridestih let so vplivali na to, da se podjetje preusmeri
iz izvoza v tujino na italijanski trg (Archivio C. d. C. TS, N. 6607, 29. 3. 1939)
in se čez par let združi s Segrejevo tržaško tovarno vrvi Fabbrica Cordaggi
Giuseppe Angeli. To je primer delovanja MAR-ekonomij.
Tovarna vrvi Fabbrica Cordaggi Giuseppe Angeli je še bolj kot Jutificio
nastala na osnovi tržaške pomorske dejavnosti, saj je ne samo uvažala surovi-
no (konopljo) preko tržaškega pristanišča, ampak je imela tudi glavne klien-
te v tržaških pomorskih družbah. Spet sta bila odločilna lokacijska dejavni-
ka transport in trg, v povezavi z urbanizacijskimi ekonomijami oz. Trstom
kot transportnim središčem in trgom.39 Tako ni presenetljivo, da so pobudo za
ustanovitev podjetja dali tržaških podjetniki že na sredi 19. stoletja. Že od šti-
ridesetih let devetnajstega stoletja je v Chiarboli (v južnem predelu današnje-
ga Trsta, pri Škednju) delovala vrvarna Angeli, ki jo je ustanovil Giuseppe
Angeli. V petdesetih in šestdesetih letih je imela zaposlenih več kot 400 de-
lavcev, v prvi polovici osemdesetih let pa 134 (Andreozzi, 2003, 612, 618). Ob
koncu prve svetovne vojne je obstajala kot javna trgovska družba (società in
nome collettivo) Giuseppe Angeli. Lastniki so bili Giorgio Angeli, Luigia Cu-
fodonti Angeli in Giorgio Cufodonti. Vrednost nepremičnin oz. obratov, ki
jih je podjetje posedovalo v Čarboli (Chiarbola) in v Škednju pri Trstu, ter
39 »... il nostro stabilimento è ora in attività l’intera settimana. Ciò è stato reso possibile dalle
commesse che via via andiamo assumendo dalle principali Società Triestine di Navigazione e da
altre Società Industriali ... valso i rapporti personali che con esse hanno i vostri Amministratori.«
(AST, Schedario C. d. C. N. 87, 4. 2. 1925)
»L’industria locale della canapa aveva svolto negli anni 1924–1926 una intensa attività, data la gran-
de espansione delle costruzioni navali da parte delle società di navigazione triestine, ed era riusci-
ta ad affermarsi sui mercati levantini seguendo una politica di bassi prezzi.« (Consiglio Provincia-
le dell’Economia di Trieste, 1930, 64)
122
