Page 123 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 123
industrijske panoge in podjetja
vrednost strojev in ostale opreme sta bili tedaj ocenjeni na 500.000 lir (AST,
Schedario C. d. C. N. 87, 21. 8. 1924). Preostali, obratovalni, kapital v višini
750.000 lir so posedovali Jutificio Triestino (zastopa ga Guido Segre in in-
ženir Luigi Carbone), Soc. di Navigazione Lloyd Triestino (zastopa Giulio
Ucelli), Navigazione libera Triestina in Cosulich Società Triestina di Navi-
gazione (STN). Leta 1924 se podjetje preoblikuje v delniško družbo z novo
lastniško strukturo. Obstoječi lastniki so po novem razpolagali samo s 40 %
delniškega kapitala podjetja, dotedanji naročniki, to so navedene tržaške po-
morske družbe, so imeli 42 %, Jutificio Triestino, ki ga je vodil Guido Seg-
re, pa je posedoval 18 % kapitala. Ta konsolidacija podjetja naj bi, po besedah
Guida Segreja, pomenila osnovo za uspešno nadaljevanje obstoječe dejavnosti
podjetja, torej produkcije ladijskih in drugih vrvi in njihov izvoz na Levant
(AST, Schedario C. d. C. N. 87, 21. 8. 1924). Tako tudi v primeru spremembe
lastništva Fabbrica Cordaggi in sodelovanja podjetij iz različnih panog lahko
vidimo delovanje Jacobs-ekonomij.
V tridesetih letih pa se situacija obrne. Tržaške pomorske družbe zaradi
splošne krize v prometu izgubljajo svoj vpliv, raste pa moč Guida Segreja. Ver-
jetno že z izstopom Cosulicha iz upravnega odbora leta 1928 Cosulich STN
prenehala biti delničar; od pomorskih družb sta leta 1932 kot delničarja na-
vedena samo Lloyd Triestino in Navigazione Libera Triestina. Od prvotnih
lastnikov sta med delničarji ostala samo Luigia in Giorgio Cufodonti, med-
tem ko si je Guido Segre leta 1935 pridobil že 45,75 % delnic. Glavni delničarji
so tako ostali Guido Segre osebno, Lloyd in Navigazione ter Banco di Roma
(17,5-% delež) (AST, Schedario C. d. C. N. 87, 30. 3. 1932, 24. 3. 1935).
V drugi polovici tridesetih let je bila, tako kot v primeru Jutificia, de-
javnost podjetja vezana na mednarodne politične razmere in italijansko go-
spodarsko politiko, ki so olajševale ali oteževale nabavo surovin (konoplje) in
prodajo izdelkov. Sledeč domači avtarkični politiki je podjetje nabavljalo ko-
nopljo tudi na italijanskem trgu, a je le-te bilo dosti premalo za polno produk-
cijo. Podobno kot Jutificio je torej tudi Fabbrica Cordaggi v tem obdobju pro-
izvajala pod optimalnim nivojem produkcije. Podjetje je sicer še naprej imelo
glavne odjemalce v lokalnih pomorskih družbah (tedaj sta bili to tržaška
Lloyd Triestino in Navigazione libera Triestina, ki sta postali del Finmare,
Società Finanziaria Marittima), a njihovo povpraševanje ni zadoščalo za pol-
no proizvodnjo. Zato se je odločilo za modernizacijo in preusmeritev s proi-
zvodnje ladijskih vrvi na proizvodnjo preje in drugih tipov vrvi, kar ga po-
sledično vodi k združitvi z Jutificiom leta 1942 (AST, Schedario C. d. C. N.
87, 29. 3. 1939). Poročilo predsednika UO obeh podjetij, Guida Segreja, na-
123
vrednost strojev in ostale opreme sta bili tedaj ocenjeni na 500.000 lir (AST,
Schedario C. d. C. N. 87, 21. 8. 1924). Preostali, obratovalni, kapital v višini
750.000 lir so posedovali Jutificio Triestino (zastopa ga Guido Segre in in-
ženir Luigi Carbone), Soc. di Navigazione Lloyd Triestino (zastopa Giulio
Ucelli), Navigazione libera Triestina in Cosulich Società Triestina di Navi-
gazione (STN). Leta 1924 se podjetje preoblikuje v delniško družbo z novo
lastniško strukturo. Obstoječi lastniki so po novem razpolagali samo s 40 %
delniškega kapitala podjetja, dotedanji naročniki, to so navedene tržaške po-
morske družbe, so imeli 42 %, Jutificio Triestino, ki ga je vodil Guido Seg-
re, pa je posedoval 18 % kapitala. Ta konsolidacija podjetja naj bi, po besedah
Guida Segreja, pomenila osnovo za uspešno nadaljevanje obstoječe dejavnosti
podjetja, torej produkcije ladijskih in drugih vrvi in njihov izvoz na Levant
(AST, Schedario C. d. C. N. 87, 21. 8. 1924). Tako tudi v primeru spremembe
lastništva Fabbrica Cordaggi in sodelovanja podjetij iz različnih panog lahko
vidimo delovanje Jacobs-ekonomij.
V tridesetih letih pa se situacija obrne. Tržaške pomorske družbe zaradi
splošne krize v prometu izgubljajo svoj vpliv, raste pa moč Guida Segreja. Ver-
jetno že z izstopom Cosulicha iz upravnega odbora leta 1928 Cosulich STN
prenehala biti delničar; od pomorskih družb sta leta 1932 kot delničarja na-
vedena samo Lloyd Triestino in Navigazione Libera Triestina. Od prvotnih
lastnikov sta med delničarji ostala samo Luigia in Giorgio Cufodonti, med-
tem ko si je Guido Segre leta 1935 pridobil že 45,75 % delnic. Glavni delničarji
so tako ostali Guido Segre osebno, Lloyd in Navigazione ter Banco di Roma
(17,5-% delež) (AST, Schedario C. d. C. N. 87, 30. 3. 1932, 24. 3. 1935).
V drugi polovici tridesetih let je bila, tako kot v primeru Jutificia, de-
javnost podjetja vezana na mednarodne politične razmere in italijansko go-
spodarsko politiko, ki so olajševale ali oteževale nabavo surovin (konoplje) in
prodajo izdelkov. Sledeč domači avtarkični politiki je podjetje nabavljalo ko-
nopljo tudi na italijanskem trgu, a je le-te bilo dosti premalo za polno produk-
cijo. Podobno kot Jutificio je torej tudi Fabbrica Cordaggi v tem obdobju pro-
izvajala pod optimalnim nivojem produkcije. Podjetje je sicer še naprej imelo
glavne odjemalce v lokalnih pomorskih družbah (tedaj sta bili to tržaška
Lloyd Triestino in Navigazione libera Triestina, ki sta postali del Finmare,
Società Finanziaria Marittima), a njihovo povpraševanje ni zadoščalo za pol-
no proizvodnjo. Zato se je odločilo za modernizacijo in preusmeritev s proi-
zvodnje ladijskih vrvi na proizvodnjo preje in drugih tipov vrvi, kar ga po-
sledično vodi k združitvi z Jutificiom leta 1942 (AST, Schedario C. d. C. N.
87, 29. 3. 1939). Poročilo predsednika UO obeh podjetij, Guida Segreja, na-
123
