Page 146 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 146
industrializacija in prostor
torej predstavljal slabšo lokacijo kot npr. Trst ali neposredna okolica. Po dru-
gi strani pa je bila Istra pred prvo svetovno vojno znana po proizvodnji vina
in vinske tropine so bile glavna surovina za Ampeleaino produkcijo. Zato je
bil obrat, verjetno v kombinaciji z manjšimi stroški nakupa zemljišč in zapo-
slovanja delovne sile, postavljen ravno v Rovinju (DAPA, Okružni sud u Puli,
šk. 586, Rg B 5, 6. 3. 1910, 20. 12. 1913, 8. 12. 1911).
V primeru tovarne sode Adrie pa sta pri postavitvi obrata v Tržiču imela
izrazito vlogo dejavnika transport in trg. Na tej lokaciji je podjetje razpolaga-
lo z lastno pristaniško infrastrukturo in neposredno železniško povezavo do
Trsta, ki sta mu omogočali lahko dobavo surovin, tako neposredno (premog
od rudnikov podjetja Monte Promina pri Šibeniku) kot posredno, preko tr-
žaškega pristanišča (sol iz Tunizije). Hkrati pa so ji te prometne zveze olajše-
vale transport izdelkov do klientov. Poleg tega je Adria lahko izkoristila tudi
urejeno mestno infrastrukturo (dostop do tekoče vode in električno omrež-
je, ki so ga v Tržiču upravljale Officine Elettriche dell’Isonzo) in bližnje ka-
mnolome. Adria je sicer bila ustanovljena 2. 11. 1911 kot delniško podjetje s
sedežem na Dunaju. Ustanovila jo je skupina avstrijskih podjetnikov, na po-
budo Arpada Spitza, lastnika podjetja za izkopavanje premoga »Monte Pro-
mina« pri Šibeniku, ki je v Adrii videl tudi dobro priložnost za dodatno upo-
rabo dalmatinskega premoga. Odločilno vlogo pa je imel finančni prispevek
avstrijskega Creditanstalta (delniški kapital je znašal 4.000.000 kron) (Fragi-
acomo, 1997, 118, 119; ACS, PCM, 1928–1930, šk. 1090, fasc. 2005, 29. 3. 1928;
Banca Commerciale Triestina, 1925, 165).
Pri nastanku obratov, ki so se ukvarjali s proizvodnjo ledu in/ali hladil-
nih celic, sta bila glavna dva dejavnika. V primeru podjetij S. A. per l’Indu-
stria del ghiaccio iz Barkovelj in Frigoriferi Triestini S. A. je bil glavni dejav-
nik dostop do tržaškega trga.95 V primeru podjetij Società anonima Goriziana
»I. G. E. A.« Industria ghiaccio ed affini in Società Anonima Rovina S. A.
R. pa lahko sodimo, da gre za kombinacijo trga (goriškega in tržaškega) in do-
95 Za S. A. per l’Industria del ghiaccio glej Archivio C. d. C. TS, N. 6923.
Podjetje za proizvodnjo in prodajo ledu ter hladilnih celic (»celle frigorifere«) »Frigoriferi Trie-
stini S. A.« je bilo ustanovljeno 5. 4. 1922, kot delniška družba s sedežem v Trstu in z delniškim ka-
pitalom 1.000.000 lir (Archivio C. d. C. TS, N. 7645, 13. 6. 1925). Glavni klienti za hladilne celice so
bili veliki preprodajalci mesa, mleka in sadja v Trstu. Med njimi sta prednjačili tržaška zveza dela-
vskih zadrug (Cooperative operazie di Trieste, Istria e Friuli) in »Centrale Grossisti« (Archivio
IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti..., Sezione Finanziamenti ..., Consiglio del 29
marzo 1934 Elenco A e B, Elenco A). Med delničarji pa najdemo tudi pomorsko družbo Lloyd
Triestino, kar ni presenetljivo, saj so Frigoriferi verjetno dobavljali led ali hladilne celice za upora-
bo na njihovih ladjah (Archivio C. d. C. TS, N. 7645, 7. 3. 1931).
146
torej predstavljal slabšo lokacijo kot npr. Trst ali neposredna okolica. Po dru-
gi strani pa je bila Istra pred prvo svetovno vojno znana po proizvodnji vina
in vinske tropine so bile glavna surovina za Ampeleaino produkcijo. Zato je
bil obrat, verjetno v kombinaciji z manjšimi stroški nakupa zemljišč in zapo-
slovanja delovne sile, postavljen ravno v Rovinju (DAPA, Okružni sud u Puli,
šk. 586, Rg B 5, 6. 3. 1910, 20. 12. 1913, 8. 12. 1911).
V primeru tovarne sode Adrie pa sta pri postavitvi obrata v Tržiču imela
izrazito vlogo dejavnika transport in trg. Na tej lokaciji je podjetje razpolaga-
lo z lastno pristaniško infrastrukturo in neposredno železniško povezavo do
Trsta, ki sta mu omogočali lahko dobavo surovin, tako neposredno (premog
od rudnikov podjetja Monte Promina pri Šibeniku) kot posredno, preko tr-
žaškega pristanišča (sol iz Tunizije). Hkrati pa so ji te prometne zveze olajše-
vale transport izdelkov do klientov. Poleg tega je Adria lahko izkoristila tudi
urejeno mestno infrastrukturo (dostop do tekoče vode in električno omrež-
je, ki so ga v Tržiču upravljale Officine Elettriche dell’Isonzo) in bližnje ka-
mnolome. Adria je sicer bila ustanovljena 2. 11. 1911 kot delniško podjetje s
sedežem na Dunaju. Ustanovila jo je skupina avstrijskih podjetnikov, na po-
budo Arpada Spitza, lastnika podjetja za izkopavanje premoga »Monte Pro-
mina« pri Šibeniku, ki je v Adrii videl tudi dobro priložnost za dodatno upo-
rabo dalmatinskega premoga. Odločilno vlogo pa je imel finančni prispevek
avstrijskega Creditanstalta (delniški kapital je znašal 4.000.000 kron) (Fragi-
acomo, 1997, 118, 119; ACS, PCM, 1928–1930, šk. 1090, fasc. 2005, 29. 3. 1928;
Banca Commerciale Triestina, 1925, 165).
Pri nastanku obratov, ki so se ukvarjali s proizvodnjo ledu in/ali hladil-
nih celic, sta bila glavna dva dejavnika. V primeru podjetij S. A. per l’Indu-
stria del ghiaccio iz Barkovelj in Frigoriferi Triestini S. A. je bil glavni dejav-
nik dostop do tržaškega trga.95 V primeru podjetij Società anonima Goriziana
»I. G. E. A.« Industria ghiaccio ed affini in Società Anonima Rovina S. A.
R. pa lahko sodimo, da gre za kombinacijo trga (goriškega in tržaškega) in do-
95 Za S. A. per l’Industria del ghiaccio glej Archivio C. d. C. TS, N. 6923.
Podjetje za proizvodnjo in prodajo ledu ter hladilnih celic (»celle frigorifere«) »Frigoriferi Trie-
stini S. A.« je bilo ustanovljeno 5. 4. 1922, kot delniška družba s sedežem v Trstu in z delniškim ka-
pitalom 1.000.000 lir (Archivio C. d. C. TS, N. 7645, 13. 6. 1925). Glavni klienti za hladilne celice so
bili veliki preprodajalci mesa, mleka in sadja v Trstu. Med njimi sta prednjačili tržaška zveza dela-
vskih zadrug (Cooperative operazie di Trieste, Istria e Friuli) in »Centrale Grossisti« (Archivio
IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti..., Sezione Finanziamenti ..., Consiglio del 29
marzo 1934 Elenco A e B, Elenco A). Med delničarji pa najdemo tudi pomorsko družbo Lloyd
Triestino, kar ni presenetljivo, saj so Frigoriferi verjetno dobavljali led ali hladilne celice za upora-
bo na njihovih ladjah (Archivio C. d. C. TS, N. 7645, 7. 3. 1931).
146
