Page 143 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 143
industrijske panoge in podjetja
Ostali primeri Jacobs ekonomij pa so vezani na podjetniške pobude iz
lokalnega, nemestnega, okolja. Podjetji Vittorio Tomsic86 in Antonio Rizza-
tto87 sta ustanovila in vodila podjetnika iz Snežnika oz. Ajdovščine, medtem
ko je bila Fabbrica Imballaggi di Legno bila ustanovljena s kapitalom iz »sta-
re« Italije, a jo je vodil lokalni podjetnik iz Vrhpolja.88 Za razvoj SCLABSE/
SICLE pa so značilne MAR-ekonomije, saj gre v tem primeru za nadaljevanje
obstoječe dejavnosti grofov Windischgrätz, z določeno podporo podjetniške-
ga znanja in kapitala iz Trsta89.
Za medvojno obdobje oz. še posebej za drugo polovico tridesetih let je za
lesno industrijo značilen proces specializacije dejavnosti, povezan z državno
po Brunner s 50.000 lirami, potem podjetje »Figli di Jacopo Brunner« z 250.000 lirami in Armi-
nio Brunner osebno z 10.000 lirami, podjetje »D. Tripcovich« z 250.000 lirami in podjetje »Fratel-
li Cosulich« z 240.000 lirami (AST, Rg B III 75, 20. 2. 1920). V SAFTU-u so torej kot delničarji oz.
lastniki sodelovala najeminentnejša tržaška trgovinska in pomorska podjetja (Brunnerji, Tripco-
vich, Cosulich) in najmočnejši tržaški bančni zavod. Prisotnost podjetij »D. Tripcovich« in »Fra-
telli Cosulich« se dobro ujema s ciljem podjetja, tj. da izvaža les preko tržaškega pristanišča.
86 Leta 1930 je trgovec z lesom, Viktor Tomšič (Vittorio Tomsic), ki je imel v lasti gozdne površine na
Snežniku in je tudi trgoval z lesom iz Jugoslavije, z družabnikom Aleksandrom (Alessandro) Li-
conom ustanovil javno trgovsko družbo, s katero je kupil obrat za proizvodnjo testenin in žago na
Snežniku od podjetja »A. Znidersic & C.«. Leta 1932 je iz podjetja izstopil družabnik Licon, zato
se je podjetje preimenovalo v »Vittorio Tomsic – Pastificio e Segheria«, pozneje pa nosi ime »Vi-
ttorio Tomsic – Villa Del Nevoso« (Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti
..., Sezione Finanziamenti ..., Mutui ..., Relazione ..., 8. 9. 1937)
87 Podjetje »Antonio Rizzatto« je začelo s svojo dejavnostjo predelave surovega lesa v rezani les 8. 8.
1923. Obrat in sedež podjetja sta bila v Ajdovščini, edini lastnik pa Antonio Rizzatto, rojen v Tr-
stu, a stanujoč v Ajdovščini (Archivio C. d. C. G., N. 4098, 1. 5. 1925). Do začetka tridesetih let je
že razširilo svojo dejavnost na proizvodnjo lesne embalaže, lesenih ohišij in zabojev. Poleg obrata
v Ajdovščini je Rizzatto razpolagal še z velikimi gozdnimi posestvi na območju Goriške province
(Archivio C. d. C. G., N. 4098, 23. 4. 1931, 27. 6. 1932).
88 V obdobju od junija 1934 (13. 6. 1934) do marca 1937 je v Vrhpolju pri Vipavi obstajalo podjetje
»Fabbrica Imballaggi di Legno«, katere lastnik je bila Maria Foresio (rojena v kraju Manduria, pri
mestu Lecce, stanujoča v Viareggio v Toskani). S podjetjem je upravljal njen brat, Emanuele Fore-
sio. Proizvajalo je lesno embalažo, pri čemer je uporabljalo žago in obrat za produkcijo embalaže.
Razpolagalo je s pogonsko močjo 35 konjev in zaposlovalo 12 delavcev (Archivio C. d. C. G., N.
11274, 19. 7. 1935, 29. 6. 1936 in 23. 5. 1939)
89 Drugo največje tržaško podjetje, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo in prodajo lesa, je bila SCLAB-
SA, skupaj s hčerinskim podjetjem SICLA. SCLABSA je bila ustanovljena 2. 11. 1919, z delniškim
kapitalom 100.000 lir in sedežem v Trstu. Banca Commerciale Italiana je prispevala 18 % ustano-
vitvenega kapitala, največji delež (52 %) je imel grof dr. Ugo Vincenzo Windischgrätz, medtem ko
so bili manjši delničarji še baron Leo Economo, advokat Carlo Parravicini iz Trsta ter grof Alfredo
Dentice di Frasso. Podjetje je razpolagalo z gozdnim bogastvom na območju Planine pri Postojni
(Archivio C. d. C. Trieste, N. 5277, 3. 4. 1925, 14. 9. 1926). V bistvu je ustanovitev SCLABSE na ne-
posrednejši (pod novim imenom in z novo strukturo delničarjev) in posrednejši (preko oblikova-
nja delniške družbe) način nadaljevanje iste ekonomske dejavnosti, torej pridobivanja in trgovine
z lesom, s katero so se na svojih posestvih pri Postojni ukvarjali grofje Windischgrätzi že pred prvo
svetovno vojno oz. že od 18. stoletja dalje.
143
Ostali primeri Jacobs ekonomij pa so vezani na podjetniške pobude iz
lokalnega, nemestnega, okolja. Podjetji Vittorio Tomsic86 in Antonio Rizza-
tto87 sta ustanovila in vodila podjetnika iz Snežnika oz. Ajdovščine, medtem
ko je bila Fabbrica Imballaggi di Legno bila ustanovljena s kapitalom iz »sta-
re« Italije, a jo je vodil lokalni podjetnik iz Vrhpolja.88 Za razvoj SCLABSE/
SICLE pa so značilne MAR-ekonomije, saj gre v tem primeru za nadaljevanje
obstoječe dejavnosti grofov Windischgrätz, z določeno podporo podjetniške-
ga znanja in kapitala iz Trsta89.
Za medvojno obdobje oz. še posebej za drugo polovico tridesetih let je za
lesno industrijo značilen proces specializacije dejavnosti, povezan z državno
po Brunner s 50.000 lirami, potem podjetje »Figli di Jacopo Brunner« z 250.000 lirami in Armi-
nio Brunner osebno z 10.000 lirami, podjetje »D. Tripcovich« z 250.000 lirami in podjetje »Fratel-
li Cosulich« z 240.000 lirami (AST, Rg B III 75, 20. 2. 1920). V SAFTU-u so torej kot delničarji oz.
lastniki sodelovala najeminentnejša tržaška trgovinska in pomorska podjetja (Brunnerji, Tripco-
vich, Cosulich) in najmočnejši tržaški bančni zavod. Prisotnost podjetij »D. Tripcovich« in »Fra-
telli Cosulich« se dobro ujema s ciljem podjetja, tj. da izvaža les preko tržaškega pristanišča.
86 Leta 1930 je trgovec z lesom, Viktor Tomšič (Vittorio Tomsic), ki je imel v lasti gozdne površine na
Snežniku in je tudi trgoval z lesom iz Jugoslavije, z družabnikom Aleksandrom (Alessandro) Li-
conom ustanovil javno trgovsko družbo, s katero je kupil obrat za proizvodnjo testenin in žago na
Snežniku od podjetja »A. Znidersic & C.«. Leta 1932 je iz podjetja izstopil družabnik Licon, zato
se je podjetje preimenovalo v »Vittorio Tomsic – Pastificio e Segheria«, pozneje pa nosi ime »Vi-
ttorio Tomsic – Villa Del Nevoso« (Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti
..., Sezione Finanziamenti ..., Mutui ..., Relazione ..., 8. 9. 1937)
87 Podjetje »Antonio Rizzatto« je začelo s svojo dejavnostjo predelave surovega lesa v rezani les 8. 8.
1923. Obrat in sedež podjetja sta bila v Ajdovščini, edini lastnik pa Antonio Rizzatto, rojen v Tr-
stu, a stanujoč v Ajdovščini (Archivio C. d. C. G., N. 4098, 1. 5. 1925). Do začetka tridesetih let je
že razširilo svojo dejavnost na proizvodnjo lesne embalaže, lesenih ohišij in zabojev. Poleg obrata
v Ajdovščini je Rizzatto razpolagal še z velikimi gozdnimi posestvi na območju Goriške province
(Archivio C. d. C. G., N. 4098, 23. 4. 1931, 27. 6. 1932).
88 V obdobju od junija 1934 (13. 6. 1934) do marca 1937 je v Vrhpolju pri Vipavi obstajalo podjetje
»Fabbrica Imballaggi di Legno«, katere lastnik je bila Maria Foresio (rojena v kraju Manduria, pri
mestu Lecce, stanujoča v Viareggio v Toskani). S podjetjem je upravljal njen brat, Emanuele Fore-
sio. Proizvajalo je lesno embalažo, pri čemer je uporabljalo žago in obrat za produkcijo embalaže.
Razpolagalo je s pogonsko močjo 35 konjev in zaposlovalo 12 delavcev (Archivio C. d. C. G., N.
11274, 19. 7. 1935, 29. 6. 1936 in 23. 5. 1939)
89 Drugo največje tržaško podjetje, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo in prodajo lesa, je bila SCLAB-
SA, skupaj s hčerinskim podjetjem SICLA. SCLABSA je bila ustanovljena 2. 11. 1919, z delniškim
kapitalom 100.000 lir in sedežem v Trstu. Banca Commerciale Italiana je prispevala 18 % ustano-
vitvenega kapitala, največji delež (52 %) je imel grof dr. Ugo Vincenzo Windischgrätz, medtem ko
so bili manjši delničarji še baron Leo Economo, advokat Carlo Parravicini iz Trsta ter grof Alfredo
Dentice di Frasso. Podjetje je razpolagalo z gozdnim bogastvom na območju Planine pri Postojni
(Archivio C. d. C. Trieste, N. 5277, 3. 4. 1925, 14. 9. 1926). V bistvu je ustanovitev SCLABSE na ne-
posrednejši (pod novim imenom in z novo strukturo delničarjev) in posrednejši (preko oblikova-
nja delniške družbe) način nadaljevanje iste ekonomske dejavnosti, torej pridobivanja in trgovine
z lesom, s katero so se na svojih posestvih pri Postojni ukvarjali grofje Windischgrätzi že pred prvo
svetovno vojno oz. že od 18. stoletja dalje.
143
