Page 142 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 142
industrializacija in prostor
strici, na železniški progi Trst–Kozina–Ilirska Bistrica–Reka) in potem tudi
z vlakom v Trst.83 Povezovalna točka lesne industrije, ki je s svojimi razprše-
nimi obrati funkcionirala kot razpršena industrija, je bilo mesto Trst s svoji-
mi transportnimi povezavami oz. urbanizacijskimi ekonomijami. Delovanje
teh ekonomij potrjuje tudi vloga Trsta kot trga, saj sta imeli obe srednje veliki
podjetji, Vittorio Tomsic in Antonio Rizzatto, nekatere glavne kliente (ladje-
delnice) v Trstu in njegovi neposredni okolici.84 Sočasno pa je bilo v Trstu re-
gistriranih več srednje velikih in majhnih podjetij za predelavo in trgovino z
lesom.
Tudi pri lokacijskem dejavniku kapitala lahko opazimo prisotnost ur-
banizacijskih ekonomij. SAFT je bil ustanovljen z združitvijo treh tržaških
podjetij, ki so se že pred prvo svetovno vojno ukvarjala s trgovino z lesom pre-
ko tržaškega pristanišča. Po vojni pride do novih investicij trgovskega (Fratelli
Brunner in Figli di Jacob Brunner), pomorskega (Cosulich in D. Tripcovich)
in bančnega kapitala (Banca Commerciale Triestina in Giovanni Scaraman-
gà). Gre torej z kombinacijo več vrst kapitala, z namenom voditi trgovinsko
in industrijsko dejavnost z lesom. Pri tem je bila trgovinska dejavnost v prvem
planu, kar je razvidno iz izrazite usmerjenosti podjetja v izvoz svojih izdelkov
v tujino.85. To je primer delovanja Jacobs-ekonomij, ko pride do prepletanja
dveh različnih tipov dejavnosti (trgovinske in industrije).
83 Podjetje je imelo v lasti in upravljalo žago v Jugoslaviji, z gozdnimi posestvi in obrati na Snežniku
(zraven je bil še manjši obrat za proizvodnjo vezanega lesa) ter z na novo pridobljenim obratom za
proizvodnjo testenin in žago. Prodajalo je surov, na pol obdelan les in vezani les (Archivio IRI, Pra-
tiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamenti ..., Consiglio 29 dicembre
1933, Pos. n. 7 ..., 29. 12. 1933)
84 V Italiji je prodaja potekala preko trgovskih zastopnikov, pri čemer so bili glavni klienti S. A. Car-
bonifera ARSA in Cantieri Riuniti dell’Adriatico iz Trsta, S. A. Cantieri Navali in Azienda Italia-
na Imballaggi z Reke, S. A. Fabbriche Formenti iz Carate Brianza ter Officine di Casaralta iz Bo-
logne (Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamenti ...,
Mutui ..., Relazione ..., 8. 9. 1937).
Po informacijah goriške trgovinske in industrijske zbornice je imelo podjetje Antonio Rizzatto
zelo dobro organizirano proizvodnjo, z modernimi stroji in opremo, ki mu je omogočala spreje-
manje večjih naročil (med naročniki so bili tudi Državne železnice in Cantieri Riuniti dell’Adria-
tico). O dobrem stanju industrijske in trgovinske dejavnosti podjetja pričajo tudi prošnje za odo-
britev službenih potovanj v Nemčijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Romunijo (Archivio C. d. C. G.,
N. 10292, 30. 8. 1938, 5. 9. 1938)
85 Po poročilu BCT je podjetje nastalo z združevanjem treh manjših obstoječih podjetij, ki so se
ukvarjala s proizvodnjo in prodajo lesa, še posebej preko tržaškega pristanišča. Ta podjetja so na-
stopala v SAFT-u z majhnim deležem v višini 290.000 lir, kar ni bila niti desetina ustanovitvene-
ga kapitala (ta je znašal 5.000.000 lir). Ostali delničarji so bili predstavniki tržaške ekonomske
elite. Največji posamični delničar je bila Banca Commerciale Triestina z vložkom 3.270.000 lir.
Predsednik upravnega odbora BCT Giovanni Scaramangà je sodeloval osebno s 150.000 lirami.
Drugi veliki delničarji so bili podjetje »Fratelli Brunner« s 480.000 lirami in njen delničar Filip-
142
strici, na železniški progi Trst–Kozina–Ilirska Bistrica–Reka) in potem tudi
z vlakom v Trst.83 Povezovalna točka lesne industrije, ki je s svojimi razprše-
nimi obrati funkcionirala kot razpršena industrija, je bilo mesto Trst s svoji-
mi transportnimi povezavami oz. urbanizacijskimi ekonomijami. Delovanje
teh ekonomij potrjuje tudi vloga Trsta kot trga, saj sta imeli obe srednje veliki
podjetji, Vittorio Tomsic in Antonio Rizzatto, nekatere glavne kliente (ladje-
delnice) v Trstu in njegovi neposredni okolici.84 Sočasno pa je bilo v Trstu re-
gistriranih več srednje velikih in majhnih podjetij za predelavo in trgovino z
lesom.
Tudi pri lokacijskem dejavniku kapitala lahko opazimo prisotnost ur-
banizacijskih ekonomij. SAFT je bil ustanovljen z združitvijo treh tržaških
podjetij, ki so se že pred prvo svetovno vojno ukvarjala s trgovino z lesom pre-
ko tržaškega pristanišča. Po vojni pride do novih investicij trgovskega (Fratelli
Brunner in Figli di Jacob Brunner), pomorskega (Cosulich in D. Tripcovich)
in bančnega kapitala (Banca Commerciale Triestina in Giovanni Scaraman-
gà). Gre torej z kombinacijo več vrst kapitala, z namenom voditi trgovinsko
in industrijsko dejavnost z lesom. Pri tem je bila trgovinska dejavnost v prvem
planu, kar je razvidno iz izrazite usmerjenosti podjetja v izvoz svojih izdelkov
v tujino.85. To je primer delovanja Jacobs-ekonomij, ko pride do prepletanja
dveh različnih tipov dejavnosti (trgovinske in industrije).
83 Podjetje je imelo v lasti in upravljalo žago v Jugoslaviji, z gozdnimi posestvi in obrati na Snežniku
(zraven je bil še manjši obrat za proizvodnjo vezanega lesa) ter z na novo pridobljenim obratom za
proizvodnjo testenin in žago. Prodajalo je surov, na pol obdelan les in vezani les (Archivio IRI, Pra-
tiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamenti ..., Consiglio 29 dicembre
1933, Pos. n. 7 ..., 29. 12. 1933)
84 V Italiji je prodaja potekala preko trgovskih zastopnikov, pri čemer so bili glavni klienti S. A. Car-
bonifera ARSA in Cantieri Riuniti dell’Adriatico iz Trsta, S. A. Cantieri Navali in Azienda Italia-
na Imballaggi z Reke, S. A. Fabbriche Formenti iz Carate Brianza ter Officine di Casaralta iz Bo-
logne (Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamenti ...,
Mutui ..., Relazione ..., 8. 9. 1937).
Po informacijah goriške trgovinske in industrijske zbornice je imelo podjetje Antonio Rizzatto
zelo dobro organizirano proizvodnjo, z modernimi stroji in opremo, ki mu je omogočala spreje-
manje večjih naročil (med naročniki so bili tudi Državne železnice in Cantieri Riuniti dell’Adria-
tico). O dobrem stanju industrijske in trgovinske dejavnosti podjetja pričajo tudi prošnje za odo-
britev službenih potovanj v Nemčijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Romunijo (Archivio C. d. C. G.,
N. 10292, 30. 8. 1938, 5. 9. 1938)
85 Po poročilu BCT je podjetje nastalo z združevanjem treh manjših obstoječih podjetij, ki so se
ukvarjala s proizvodnjo in prodajo lesa, še posebej preko tržaškega pristanišča. Ta podjetja so na-
stopala v SAFT-u z majhnim deležem v višini 290.000 lir, kar ni bila niti desetina ustanovitvene-
ga kapitala (ta je znašal 5.000.000 lir). Ostali delničarji so bili predstavniki tržaške ekonomske
elite. Največji posamični delničar je bila Banca Commerciale Triestina z vložkom 3.270.000 lir.
Predsednik upravnega odbora BCT Giovanni Scaramangà je sodeloval osebno s 150.000 lirami.
Drugi veliki delničarji so bili podjetje »Fratelli Brunner« s 480.000 lirami in njen delničar Filip-
142
