Page 141 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 141
industrijske panoge in podjetja
dišče za transport lesa na območju severovzhodnega Jadrana. Les je prihajal
po železnici iz notranjosti monarhije, potem pa bil transportiran po morju v
tujino ali v Italijo.77 Takšna struktura transporta se je ohranila tudi v medvoj-
nem obdobju, ko je uvoz potekal večinoma iz Avstrije in Jugoslavije (a tudi iz
Poljske in Romunije),78 v izvozu pa je vedno večjo vlogo dobivala Italija (v tri-
desetih letih tudi njene kolonije v Afriki). Obe največji podjetji za predelavo
in prodajo lesa na območju severovzhodnega Jadrana, SAFT in SCLABSA/
SICLA, sta bili del te strukture. SAFT je prevažal svoj les od obratov, razprše-
nih v Bosni in na Hrvaškem (tedaj del Kraljevine SHS/Jugoslavije) ter v Av-
striji,79 po železnici v Trst, izvažal pa po morju na tržišča v Sredozemlju in v
Italijo.80 SCLABSA/SICLA je transportirala les od obratov (žag) z vozovi do
železniške postaje (najverjetneje v Postojni) in potem z vlakom do Trsta,81 iz-
važala pa prav tako po morju v tujino (v S. Afriko) in Italijo.82 Podjetje Vitto-
rio Tomsic z območja Snežnika pa je ali prevažalo les s kamioni direktno v
Trst ali pa z njimi do najbližje železniške postaje (najverjetneje v Ilirski Bi-
77 Že pred prvo svetovno vojno je bila Italija država uvoznica lesa, saj je veliko večino lesa (tako ob-
delanega kot neobdelanega) uvažala iz Avstro-Ogrske. Po vojni se je z razpadom monarhije ta
uvoz porazdelil na države naslednice, kjer sta prednjačili Kraljevina SHS in Avstrija, ki sta leta
1920 pokrivali približno 3/5 celotnega italijanskega uvoza. Celotna tržaška trgovina z lesom (tako
uvoz kot izvoz) je leta 1913 znašala 484 tisoč ton ali 7,88 % celotne tržaške trgovine. V letih po vojni
je opaziti znaten padec. Tako je leta 1919 vsa trgovina z lesom obsegala komajda 31 % tiste leta 1913,
ampak je v naslednjih letih strmo napredovala in dosegla leta 1923 že 77 % tiste iz leta 1913. Glede
na takšen trend ni presenetljivo, da se je delež trgovine z lesom v celotni tržaški trgovini dvignil na
9,17 % (Camera di Commercio e industria Trieste, 1924, 73–79)
78 Tako je leta 1923 v Trst po železnici prispelo 232 tisoč ton (uvoz lesa v Trst preko morja je bil zane-
marljivo majhen), od katerih je 116 tisoč ton prispelo iz Kraljevine SHS, 46 tisoč ton iz Avstrije, 30
tisoč ton iz »notranjosti« oz. iz Novih provinc. Istega leta je tržaško pristanišče izvozilo za 164 ti-
soč ton lesa, od tega 67,4 tisoč ton v Italijo, 96,1 tisoč ton pa v tujino (Camera di Commercio e in-
dustria Trieste, 1924, 82–84).
79 SAFT je bil sestavljen iz treh zunanjih obratov (Imprese estere di produzione di legname). Poročilo
BCT navaja, da je podjetje imelo v lasti obrat pri Fürnitzu pri Beljaku na Koroškem, ki je bil pov-
ezan s Trstom preko železnice Beljak–Trbiž–Videm –Trst ter objekt/podružnico v Rimu (skla-
dišče lesa in žaga) (AST, Tribunale, Rg B III 75, 17. 5. 1927). Glavni obrat za proizvodnjo lesa je bil,
kot lahko samo posredno sklepamo, v Jugoslaviji – po vsej verjetnosti je to bilo podjetje »Ugar« v
Bosni (Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti..., Sezione Smobilizzi..., Ver-
bali..., N. 19 - Adunanza del 5 aprile 1935-XIII).
80 Podjetje je primarno izvažalo na mediteranska tržišča (tu je najbolj mišljena Španija), a tudi v An-
glijo, Južno Ameriko in Levant, torej na tiste destinacije v tujini, ki so bile najprisotnejše v tržaš-
ki trgovini z lesom v prvih povojnih letih. Izvažalo je tudi v Italijo (Banca Commerciale Triestina,
1925, 207, 208).
81 Po podatkih iz leta 1928 je podjetje imelo 6 žag s skupno 365 konjskimi močmi in zaposlovalo v
povprečju 126 delavcev. Ena je bila v Postojni, ena v Belskem in štiri v Kačji vasi pri Planini (Consi-
glio Provinciale dell’Economia di Trieste, 1929, 29, 34; Archivio C. d. C. TS, N. 5277, 2. 4. 1928)
82 AST, Rg B VI 4, 11. 3. 1930, 25. 3. 1939
141
dišče za transport lesa na območju severovzhodnega Jadrana. Les je prihajal
po železnici iz notranjosti monarhije, potem pa bil transportiran po morju v
tujino ali v Italijo.77 Takšna struktura transporta se je ohranila tudi v medvoj-
nem obdobju, ko je uvoz potekal večinoma iz Avstrije in Jugoslavije (a tudi iz
Poljske in Romunije),78 v izvozu pa je vedno večjo vlogo dobivala Italija (v tri-
desetih letih tudi njene kolonije v Afriki). Obe največji podjetji za predelavo
in prodajo lesa na območju severovzhodnega Jadrana, SAFT in SCLABSA/
SICLA, sta bili del te strukture. SAFT je prevažal svoj les od obratov, razprše-
nih v Bosni in na Hrvaškem (tedaj del Kraljevine SHS/Jugoslavije) ter v Av-
striji,79 po železnici v Trst, izvažal pa po morju na tržišča v Sredozemlju in v
Italijo.80 SCLABSA/SICLA je transportirala les od obratov (žag) z vozovi do
železniške postaje (najverjetneje v Postojni) in potem z vlakom do Trsta,81 iz-
važala pa prav tako po morju v tujino (v S. Afriko) in Italijo.82 Podjetje Vitto-
rio Tomsic z območja Snežnika pa je ali prevažalo les s kamioni direktno v
Trst ali pa z njimi do najbližje železniške postaje (najverjetneje v Ilirski Bi-
77 Že pred prvo svetovno vojno je bila Italija država uvoznica lesa, saj je veliko večino lesa (tako ob-
delanega kot neobdelanega) uvažala iz Avstro-Ogrske. Po vojni se je z razpadom monarhije ta
uvoz porazdelil na države naslednice, kjer sta prednjačili Kraljevina SHS in Avstrija, ki sta leta
1920 pokrivali približno 3/5 celotnega italijanskega uvoza. Celotna tržaška trgovina z lesom (tako
uvoz kot izvoz) je leta 1913 znašala 484 tisoč ton ali 7,88 % celotne tržaške trgovine. V letih po vojni
je opaziti znaten padec. Tako je leta 1919 vsa trgovina z lesom obsegala komajda 31 % tiste leta 1913,
ampak je v naslednjih letih strmo napredovala in dosegla leta 1923 že 77 % tiste iz leta 1913. Glede
na takšen trend ni presenetljivo, da se je delež trgovine z lesom v celotni tržaški trgovini dvignil na
9,17 % (Camera di Commercio e industria Trieste, 1924, 73–79)
78 Tako je leta 1923 v Trst po železnici prispelo 232 tisoč ton (uvoz lesa v Trst preko morja je bil zane-
marljivo majhen), od katerih je 116 tisoč ton prispelo iz Kraljevine SHS, 46 tisoč ton iz Avstrije, 30
tisoč ton iz »notranjosti« oz. iz Novih provinc. Istega leta je tržaško pristanišče izvozilo za 164 ti-
soč ton lesa, od tega 67,4 tisoč ton v Italijo, 96,1 tisoč ton pa v tujino (Camera di Commercio e in-
dustria Trieste, 1924, 82–84).
79 SAFT je bil sestavljen iz treh zunanjih obratov (Imprese estere di produzione di legname). Poročilo
BCT navaja, da je podjetje imelo v lasti obrat pri Fürnitzu pri Beljaku na Koroškem, ki je bil pov-
ezan s Trstom preko železnice Beljak–Trbiž–Videm –Trst ter objekt/podružnico v Rimu (skla-
dišče lesa in žaga) (AST, Tribunale, Rg B III 75, 17. 5. 1927). Glavni obrat za proizvodnjo lesa je bil,
kot lahko samo posredno sklepamo, v Jugoslaviji – po vsej verjetnosti je to bilo podjetje »Ugar« v
Bosni (Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti..., Sezione Smobilizzi..., Ver-
bali..., N. 19 - Adunanza del 5 aprile 1935-XIII).
80 Podjetje je primarno izvažalo na mediteranska tržišča (tu je najbolj mišljena Španija), a tudi v An-
glijo, Južno Ameriko in Levant, torej na tiste destinacije v tujini, ki so bile najprisotnejše v tržaš-
ki trgovini z lesom v prvih povojnih letih. Izvažalo je tudi v Italijo (Banca Commerciale Triestina,
1925, 207, 208).
81 Po podatkih iz leta 1928 je podjetje imelo 6 žag s skupno 365 konjskimi močmi in zaposlovalo v
povprečju 126 delavcev. Ena je bila v Postojni, ena v Belskem in štiri v Kačji vasi pri Planini (Consi-
glio Provinciale dell’Economia di Trieste, 1929, 29, 34; Archivio C. d. C. TS, N. 5277, 2. 4. 1928)
82 AST, Rg B VI 4, 11. 3. 1930, 25. 3. 1939
141
