Page 144 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 144
industrializacija in prostor
podporo tej industriji. Specializacijo oz. MAR-ekonomije lahko opazimo pri
ustanovitvi SICLE, ki je nastala na pobudo SCLABSE, z usmeritvijo izključ-
no v predelavo lesa.90 Nadalje je SICLA investirala v nastanek in razvoj obra-
ta za proizvodnjo vezanega lesa, ko je kupila žago od podjetja Mankoč pri Piv-
ki. Pri tem sta bili pomembni tako podpora matične SCLABSE kot državno
posojilo od IMI-ja (AST, Rg B VI 4, 20. 12 . 1934; 17. 3. 1937). V svoji dejavno-
sti sta se specializirali tudi podjetji Vittorio Tomsic in Antonio Rizzatto, saj
sta osnovni proizvodnji žaganega lesa dodajali produkcijo lesne embalaže ali
vezanega lesa. V proizvodnjo embalaže, ne pa žaganega lesa, je bilo usmerjeno
tudi podjetje Fabbrica Imballaggi di Legno.
SICLA, Vittorio Tomsic in Antonio Rizzatto so podjetja, ki so doži-
vljala zelo dobro rast v drugi polovici tridesetih let. To je čas, v katerem je ita-
lijanska gospodarska politika omejevala uvoz iz tujine in favorizirala domače
proizvajalce. Poleg tega je italijanski trg povpraševal tudi po prefinjenejših iz-
delkih iz lesa, kot so različni tipi vezanega lesa, ne samo po osnovnem žaga-
nem lesu, in zato pride do investicij v proizvodnjo teh izdelkov. Toda v dvaj-
setih letih je bila situacija drugačna. SAFT-u in SCLABSI/SICLI so na trgih
v Sredozemlju konkurirale avstrijska, jugoslovanska, romunska in druge lesne
industrije. Šele z veliko gospodarsko krizo, ko se je njihova proizvodnja in
prodajna mreža izkazala za nesposobno kosati se s poostreno konkurenco, so
se ta podjetja preusmerila na italijanski trg.91 Pri tem je SAFT-ovo delovanje v
90 SICLA je bila ustanovljena na konstitutivnem zasedanju generalne skupščine 31. 12. 1928. Da gre
za hčerinsko podjetje, dokazuje sestava delničarjev in upravnega odbora. V družbenem kapitalu
1.000.000 lir so sodelovali grof Ugo Vincenzo Windischgrätz z deležem 600.000 lir, Leo Economo
z deležem 200.000 lir, grof Francesco Giuseppe Windischgrätz s 100.000 lirami in Giorgio Geor-
giadis, tudi s 100.000 lirami. Namen podjetja je bil nadaljevati z industrijsko dejavnostjo SCLAB-
SE. V tem oziru je od SCLABSA prevzela v upravljanje njene obrate, orodja, stroje in z njimi po-
vezana prevozna sredstva (AST, Rg B VI 4, 31. 12. 1928; Archivio C. d. C. TS, N. 5277, 26. 9. 1929)
91 Konec dvajsetih in v začetku tridesetih let je SAFT zelo slabo posloval – prodaja je tekla slabo,
tako zaradi tuje konkurence kot zaradi visokih uvoznih carin drugih držav. Od obratov deluje
samo večji, ostali (v Avstriji in Jugoslaviji oz. na Hrvaškem) pa ne obratujejo (AST, Rg B III 75, 31. 3.
1932). Podatki za uvoz in izvoz lesa preko Trsta kažejo, kako močno je upadla trgovina z lesom ob
koncu dvajsetih in začetku tridesetih let. Medtem ko je leta 1923 prišlo v Trst 232 tisoč ton, odšlo
pa 164 tisoč ton, je leta 1929 ta številka padla na 128 tisoč ton uvoza in 88 tisoč ton izvoza, leta 1933
pa je znašala samo še 62 tisoč ton uvoza in 40 tisoč ton izvoza (Consiglio Provinciale dell’Econo-
mia di Trieste, 1930, 121; Pertot, 1954, 100). Ko leta 1936 pride do zapiranja italijanskega trga zara-
di mednarodnih sankcij, kar je močno zmanjšalo uvoz jugoslovanskega lesa in omejevalo prodajo
lesa v tujino, se za podjetje začne pozitivni trend, tako da je konec leta 1938 že zelo dobro poslova-
lo.
144
podporo tej industriji. Specializacijo oz. MAR-ekonomije lahko opazimo pri
ustanovitvi SICLE, ki je nastala na pobudo SCLABSE, z usmeritvijo izključ-
no v predelavo lesa.90 Nadalje je SICLA investirala v nastanek in razvoj obra-
ta za proizvodnjo vezanega lesa, ko je kupila žago od podjetja Mankoč pri Piv-
ki. Pri tem sta bili pomembni tako podpora matične SCLABSE kot državno
posojilo od IMI-ja (AST, Rg B VI 4, 20. 12 . 1934; 17. 3. 1937). V svoji dejavno-
sti sta se specializirali tudi podjetji Vittorio Tomsic in Antonio Rizzatto, saj
sta osnovni proizvodnji žaganega lesa dodajali produkcijo lesne embalaže ali
vezanega lesa. V proizvodnjo embalaže, ne pa žaganega lesa, je bilo usmerjeno
tudi podjetje Fabbrica Imballaggi di Legno.
SICLA, Vittorio Tomsic in Antonio Rizzatto so podjetja, ki so doži-
vljala zelo dobro rast v drugi polovici tridesetih let. To je čas, v katerem je ita-
lijanska gospodarska politika omejevala uvoz iz tujine in favorizirala domače
proizvajalce. Poleg tega je italijanski trg povpraševal tudi po prefinjenejših iz-
delkih iz lesa, kot so različni tipi vezanega lesa, ne samo po osnovnem žaga-
nem lesu, in zato pride do investicij v proizvodnjo teh izdelkov. Toda v dvaj-
setih letih je bila situacija drugačna. SAFT-u in SCLABSI/SICLI so na trgih
v Sredozemlju konkurirale avstrijska, jugoslovanska, romunska in druge lesne
industrije. Šele z veliko gospodarsko krizo, ko se je njihova proizvodnja in
prodajna mreža izkazala za nesposobno kosati se s poostreno konkurenco, so
se ta podjetja preusmerila na italijanski trg.91 Pri tem je SAFT-ovo delovanje v
90 SICLA je bila ustanovljena na konstitutivnem zasedanju generalne skupščine 31. 12. 1928. Da gre
za hčerinsko podjetje, dokazuje sestava delničarjev in upravnega odbora. V družbenem kapitalu
1.000.000 lir so sodelovali grof Ugo Vincenzo Windischgrätz z deležem 600.000 lir, Leo Economo
z deležem 200.000 lir, grof Francesco Giuseppe Windischgrätz s 100.000 lirami in Giorgio Geor-
giadis, tudi s 100.000 lirami. Namen podjetja je bil nadaljevati z industrijsko dejavnostjo SCLAB-
SE. V tem oziru je od SCLABSA prevzela v upravljanje njene obrate, orodja, stroje in z njimi po-
vezana prevozna sredstva (AST, Rg B VI 4, 31. 12. 1928; Archivio C. d. C. TS, N. 5277, 26. 9. 1929)
91 Konec dvajsetih in v začetku tridesetih let je SAFT zelo slabo posloval – prodaja je tekla slabo,
tako zaradi tuje konkurence kot zaradi visokih uvoznih carin drugih držav. Od obratov deluje
samo večji, ostali (v Avstriji in Jugoslaviji oz. na Hrvaškem) pa ne obratujejo (AST, Rg B III 75, 31. 3.
1932). Podatki za uvoz in izvoz lesa preko Trsta kažejo, kako močno je upadla trgovina z lesom ob
koncu dvajsetih in začetku tridesetih let. Medtem ko je leta 1923 prišlo v Trst 232 tisoč ton, odšlo
pa 164 tisoč ton, je leta 1929 ta številka padla na 128 tisoč ton uvoza in 88 tisoč ton izvoza, leta 1933
pa je znašala samo še 62 tisoč ton uvoza in 40 tisoč ton izvoza (Consiglio Provinciale dell’Econo-
mia di Trieste, 1930, 121; Pertot, 1954, 100). Ko leta 1936 pride do zapiranja italijanskega trga zara-
di mednarodnih sankcij, kar je močno zmanjšalo uvoz jugoslovanskega lesa in omejevalo prodajo
lesa v tujino, se za podjetje začne pozitivni trend, tako da je konec leta 1938 že zelo dobro poslova-
lo.
144
