Page 145 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 145
industrijske panoge in podjetja
krizi in po njej povezano tudi z angažmajem IRI-ja pri reševanjem podjetja po
propadu Brunnerjev in prevzemu s strani COMIT-a.92
Lesna industrija ni bila niti zelo kapitalsko niti delovno intenzivna. Sre-
dnje velika podjetja, kot sta bili Vittorio Tomsic in Antonio Rizzatto, so ime-
la zaposlenih do 100 delavcev.93 SICLA je imela zaposlenih več kot 100 delav-
cev na žagah, pri proizvodnji vezanega lesa pa jih je potrebovala tudi okoli
200. Po dostopnih podatkih so vsa podjetja zaposlovala lokalno nekvalificira-
no delovno silo, toda za tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo so potrebovala
tudi kvalificirane delavce od drugod (primer SICLE).94 Po vsej verjetnosti so
imeli tudi posamezni SAFT-ovi obrati zaposlenih od 100 do 200 delavcev. Če
pustimo ob strani SAFT, ki se je ukvarjal tudi s trgovino, so zgornja tri pod-
jetja razpolagala (vsako) z največ nekaj milijoni lir družbenega kapitala. To
jim je zadoščalo za zelo solidno tehnološko opremljenost s stroji, ki sta jih po-
ganjali tako para kot elektrika. Primer podjetij SICLA in Vittorio Tomsic pa
kaže, da so investicije v sodobnejše obrate, za proizvodnjo vezanega lesa, zah-
tevale dosti več kapitala.
Kemična in petrokemična industrija
Tudi kemična industrija je na območju severovzhodnega Jadrana funkcionira-
la kot razpršena industrija. Prav tako ne moremo govoriti o enem ali o kombi-
naciji več lokacijskih dejavnikov, ki bi definirali to industrijo kot celoto. Vsako
podjetje ali vsaj skupina podjetij ima namreč samosvojo kombinacijo dejavni-
kov.
Podjete Ampelea, ki se je ukvarjalo z proizvodnja kemijskih produktov
in žganih pijač na osnovi vinskega ekstrakta, je postavilo obrat v Rovinju, kjer
je moralo dodatno investirati v izgradnjo vodovoda za potrebe proizvodnje in
računati na večje stroške transporta pri prevozu svojih izdelkov od obrata do
Trsta in potem naprej na trg. S stališča dejavnikov transporta in trga je Rovinj
Za SCLABSA/SICLA glej AST, Rg B VI 4, 11. 3. 1930, 29. 3. 1933, 28. 3. 1934, 20. 12. 1934; Consiglio
Provinciale dell’Economia di Trieste, 1929, 130.
92 AST, Rg B III 75, 29. 4. 1935; Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezi-
one Smobilizzi ..., Verbali ..., N. 23 – Adunanza del 4 settembre 1935 – XIII.
93 Za Vittorio Tomsic glej Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione
Finanziamenti ..., Mutui ..., Relazione ..., 8. 9. 1937; za Antonio Rizzatto glej Archivio C. d. C. G.,
N. 10292, 30. 3. 1934.
94 Za podjetje SCLABSA/SICLA velja, da je po podatkih iz leta 1928 zaposlovalo v povprečju 126
delavcev, kar je polovica vseh zaposlenih v lesni industriji (industria del legno ed affini) v občini Po-
stojna tega leta oz. slabih 20 % zaposlenih v primarni predelavi(!) lesa v celotni provinci (pri tem
odštejemo Trst, kjer je bilo ogromno manjših podjetij in obrtnikov, ki so se ukvarjali z nadaljnjo
predelavo lesa – pohištvo, embalaža itd.) (Consiglio Provinciale dell’Economia di Trieste, 1929, 29,
34). Glede dodatnega zaposlovanja glej AST, Rg B VI 4, 30. 3. 1936.
145
krizi in po njej povezano tudi z angažmajem IRI-ja pri reševanjem podjetja po
propadu Brunnerjev in prevzemu s strani COMIT-a.92
Lesna industrija ni bila niti zelo kapitalsko niti delovno intenzivna. Sre-
dnje velika podjetja, kot sta bili Vittorio Tomsic in Antonio Rizzatto, so ime-
la zaposlenih do 100 delavcev.93 SICLA je imela zaposlenih več kot 100 delav-
cev na žagah, pri proizvodnji vezanega lesa pa jih je potrebovala tudi okoli
200. Po dostopnih podatkih so vsa podjetja zaposlovala lokalno nekvalificira-
no delovno silo, toda za tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo so potrebovala
tudi kvalificirane delavce od drugod (primer SICLE).94 Po vsej verjetnosti so
imeli tudi posamezni SAFT-ovi obrati zaposlenih od 100 do 200 delavcev. Če
pustimo ob strani SAFT, ki se je ukvarjal tudi s trgovino, so zgornja tri pod-
jetja razpolagala (vsako) z največ nekaj milijoni lir družbenega kapitala. To
jim je zadoščalo za zelo solidno tehnološko opremljenost s stroji, ki sta jih po-
ganjali tako para kot elektrika. Primer podjetij SICLA in Vittorio Tomsic pa
kaže, da so investicije v sodobnejše obrate, za proizvodnjo vezanega lesa, zah-
tevale dosti več kapitala.
Kemična in petrokemična industrija
Tudi kemična industrija je na območju severovzhodnega Jadrana funkcionira-
la kot razpršena industrija. Prav tako ne moremo govoriti o enem ali o kombi-
naciji več lokacijskih dejavnikov, ki bi definirali to industrijo kot celoto. Vsako
podjetje ali vsaj skupina podjetij ima namreč samosvojo kombinacijo dejavni-
kov.
Podjete Ampelea, ki se je ukvarjalo z proizvodnja kemijskih produktov
in žganih pijač na osnovi vinskega ekstrakta, je postavilo obrat v Rovinju, kjer
je moralo dodatno investirati v izgradnjo vodovoda za potrebe proizvodnje in
računati na večje stroške transporta pri prevozu svojih izdelkov od obrata do
Trsta in potem naprej na trg. S stališča dejavnikov transporta in trga je Rovinj
Za SCLABSA/SICLA glej AST, Rg B VI 4, 11. 3. 1930, 29. 3. 1933, 28. 3. 1934, 20. 12. 1934; Consiglio
Provinciale dell’Economia di Trieste, 1929, 130.
92 AST, Rg B III 75, 29. 4. 1935; Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezi-
one Smobilizzi ..., Verbali ..., N. 23 – Adunanza del 4 settembre 1935 – XIII.
93 Za Vittorio Tomsic glej Archivio IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione
Finanziamenti ..., Mutui ..., Relazione ..., 8. 9. 1937; za Antonio Rizzatto glej Archivio C. d. C. G.,
N. 10292, 30. 3. 1934.
94 Za podjetje SCLABSA/SICLA velja, da je po podatkih iz leta 1928 zaposlovalo v povprečju 126
delavcev, kar je polovica vseh zaposlenih v lesni industriji (industria del legno ed affini) v občini Po-
stojna tega leta oz. slabih 20 % zaposlenih v primarni predelavi(!) lesa v celotni provinci (pri tem
odštejemo Trst, kjer je bilo ogromno manjših podjetij in obrtnikov, ki so se ukvarjali z nadaljnjo
predelavo lesa – pohištvo, embalaža itd.) (Consiglio Provinciale dell’Economia di Trieste, 1929, 29,
34). Glede dodatnega zaposlovanja glej AST, Rg B VI 4, 30. 3. 1936.
145
