Page 20 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 20
industrializacija in prostor
čijo in Švedsko (Broadberry, Federico in Klein, 2010, 73). Na iberskem in bal-
kanskem polotoku je bila industrializacija zelo šibka, saj je bilo še leta 1913 štiri
petine delovno sposobnega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu.
Proces industrializacije je torej na predvečer prve svetovne vojne zajel ce-
lotno Evropo, a zelo neenakomerno. Razkorak med industrializiranimi drža-
vami zahodne in deloma srednje Evrope (Nemčija) in neindustrializiranimi
državami južne (Italija, Španija, Grčija, Portugalska) ter jugovzhodne Evrope
in Rusije je ostal (Berend, 2006, 38, 39). Ta diskrepanca v stopnji industrializa-
cije med evropskim centrom in periferijo je ključna značilnost procesa indu-
strializacije v Evropi. Po drugi strani pa so drugi ekonomski dejavniki pripo-
mogli k temu, da se je industrializacija dotaknila prav vseh evropskih držav.
Trgovski sporazumi med državami so v obdobju 1870–1913 omogočili vzpo-
stavitev trgovinskega sistema laissez-faire, z ukinjanjem ali znižanjem držav-
nih carin. Mednarodna trgovina se je okrepila tudi na račun nižjih stroškov
transporta po morju (s parniki) in po kopnem (z izgradnjo železniške mre-
že v Evropi). Postopno vezanje državnih valut na zlato podlago je stabilizira-
lo tečaje in dodatno stimuliralo trgovinsko izmenjavo ter tudi spodbujalo in-
vesticije industrializiranih evropskih držav v manj industrializirano evropsko
periferijo in v svoje kolonije6 (Berend, 2006, 11, 12, 30, 31; Daudin, Morys in
O’Rourke, 2010, 7, 8, 13).
Pri izkoriščanju ključnih surovin za industrializacijo sta leta 1913 pred-
njačili Združeno kraljestvo in Nemčija. Prva država je že tekom 19. stoletja
postala glavna producentka in izvoznica premoga v Evropi in je to vlogo ohra-
nila vse do prve svetovne vojne. Pri železu je uveljavljanje tehnoloških proce-
sov pridobivanja vedno kvalitetnejšega železa in jekla pomagalo Nemčiji, da
je pred vojno postala prva proizvajalka surovega železa. Pomembno vlogo pri
dvigu produkcije železa v Nemčiji, Rusiji in Avstro-Ogrski v obdobju 1890–
1913 je imela državno vodena izgradnja železniškega omrežja. V produkciji
tekstila, kjer je tudi v tem obdobju potekalo uvajanje tehničnih inovacij, je
bilo na prvem mestu še vedno Združeno kraljestvo, a sta na račun novih teh-
nologij močan skok v proizvodnji doživeli Avstro-Ogrska in Rusija. Po dru-
gi strani pa je bila nova industrijska panoga kemične industrije razvita samo v
6 »Under the banner of laissez-faire ideology, internationalization, or the first globalizing trend of
the European economy, made great progress and became institutionalized. The rapid spread of
free trade and the gold standard created a no- or low-tariff zone in Europe and a convertible cur-
rency with extremely stable exchange rates during the entire period. The British pound sterling, as
good as gold, became the international currency. Free trade was accompanied by the building of
an international communication network, in particular transoceanic trade and communication,
and the European railroad system.« (Berend, 2006, 15)
20
čijo in Švedsko (Broadberry, Federico in Klein, 2010, 73). Na iberskem in bal-
kanskem polotoku je bila industrializacija zelo šibka, saj je bilo še leta 1913 štiri
petine delovno sposobnega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu.
Proces industrializacije je torej na predvečer prve svetovne vojne zajel ce-
lotno Evropo, a zelo neenakomerno. Razkorak med industrializiranimi drža-
vami zahodne in deloma srednje Evrope (Nemčija) in neindustrializiranimi
državami južne (Italija, Španija, Grčija, Portugalska) ter jugovzhodne Evrope
in Rusije je ostal (Berend, 2006, 38, 39). Ta diskrepanca v stopnji industrializa-
cije med evropskim centrom in periferijo je ključna značilnost procesa indu-
strializacije v Evropi. Po drugi strani pa so drugi ekonomski dejavniki pripo-
mogli k temu, da se je industrializacija dotaknila prav vseh evropskih držav.
Trgovski sporazumi med državami so v obdobju 1870–1913 omogočili vzpo-
stavitev trgovinskega sistema laissez-faire, z ukinjanjem ali znižanjem držav-
nih carin. Mednarodna trgovina se je okrepila tudi na račun nižjih stroškov
transporta po morju (s parniki) in po kopnem (z izgradnjo železniške mre-
že v Evropi). Postopno vezanje državnih valut na zlato podlago je stabilizira-
lo tečaje in dodatno stimuliralo trgovinsko izmenjavo ter tudi spodbujalo in-
vesticije industrializiranih evropskih držav v manj industrializirano evropsko
periferijo in v svoje kolonije6 (Berend, 2006, 11, 12, 30, 31; Daudin, Morys in
O’Rourke, 2010, 7, 8, 13).
Pri izkoriščanju ključnih surovin za industrializacijo sta leta 1913 pred-
njačili Združeno kraljestvo in Nemčija. Prva država je že tekom 19. stoletja
postala glavna producentka in izvoznica premoga v Evropi in je to vlogo ohra-
nila vse do prve svetovne vojne. Pri železu je uveljavljanje tehnoloških proce-
sov pridobivanja vedno kvalitetnejšega železa in jekla pomagalo Nemčiji, da
je pred vojno postala prva proizvajalka surovega železa. Pomembno vlogo pri
dvigu produkcije železa v Nemčiji, Rusiji in Avstro-Ogrski v obdobju 1890–
1913 je imela državno vodena izgradnja železniškega omrežja. V produkciji
tekstila, kjer je tudi v tem obdobju potekalo uvajanje tehničnih inovacij, je
bilo na prvem mestu še vedno Združeno kraljestvo, a sta na račun novih teh-
nologij močan skok v proizvodnji doživeli Avstro-Ogrska in Rusija. Po dru-
gi strani pa je bila nova industrijska panoga kemične industrije razvita samo v
6 »Under the banner of laissez-faire ideology, internationalization, or the first globalizing trend of
the European economy, made great progress and became institutionalized. The rapid spread of
free trade and the gold standard created a no- or low-tariff zone in Europe and a convertible cur-
rency with extremely stable exchange rates during the entire period. The British pound sterling, as
good as gold, became the international currency. Free trade was accompanied by the building of
an international communication network, in particular transoceanic trade and communication,
and the European railroad system.« (Berend, 2006, 15)
20
