Page 25 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 25
ndustrializacija v evropskem, avstro-ogrskem ... prostoru
Kljub dobri rasti industrijske proizvodnje pa je pri BDP-ju na prebivalca
v obdobju 1870–1913 Avstro-Ogrska zaostajala tudi za Italijo, Španijo in Nor-
veško, ne samo za Francijo in Nemčijo. Glavni razlog naj bi tičal v ekonom-
ski strukturi monarhije, saj je močna upočasnitev rasti v primarnem sektorju
v tem obdobju,14 ki je dominiral po številu zaposlenih in deležu proizvodnje,
odtehtala večjo rast v sekundarnem in terciarnem sektorju.15 Zaradi tega av-
strijska polovica države pred začetkom prve svetovne vojne tudi ni postala del
najbolj industrializiranih držav v Evropi,16 kot trdi Pollard.17 Pokazatelj priso-
tnosti te relativne zaostalosti je ohranjanje uvoza strojev in industrijskih iz-
delkov iz bolj industrializiranih držav v Evropi v drugi polovici 19. stoletja. V
tistem času je bila Nemčija zanjo »... advanced’ trading partner ...« (Pollard,
1981, 225). Toda Avstrija ni bila samo uvoznica industrijskih izdelkov in izvo-
znica surovin. Prav zahvaljujoč svojim industrijskim območjem je lahko prev-
zela vlogo izvoznika tehnologije in kapitala na svojo periferijo, na Madžar-
sko.18 Avstrija je bila torej dovolj industrializirana, da se je lahko predstavljala
kot industrializirana nasproti svoji periferiji, vendar ne toliko industrializira-
na, da ne bi več potrebovala vzpodbud od zunaj v obliki uvoza strojev in teh-
nologije iz razvitejših območij zahodne Evrope.19
Če povzamemo, je v procesu industrializacije Avstrija kot posrednik
sprejemala kapitalske in podjetniške vzpodbude iz bolj industrializiranih ob-
močij v Evropi, te vzpodbude pa je skozi svoj lastni industrijski razvoj posre-
dovala naprej v svoja periferna območja in na Madžarsko. Do konca monarhi-
je je ostala najbolj industrializirano območje države in Madžarska je nasproti
njej vedno igrala vlogo periferije oz. manj industrializiranega območja. Ven-
14 »As in Hungary, it was stagnation in the rural sector [v Avstriji, op.p.] that led to a slowdown in
GDP growth in the last five years or so before the First World War.« (Schulze, 2000, 327)
15 »In both halves of the empire, however, the secondary sector was by a significant margin the
fastest growing sector... As a result, its share in constant price GDP increased from 28 per cent
(1870) to 37 per cent (1913) in Austria, and from about 11 to 22 per cent in Hungary (…).« (Schulze,
2000, 318)
16 »... the economically most advanced part of the Habsburg Empire failed to keep pace with the
expansion achieved in countries such as Denmark, France and Germany, all of which had broadly
similar GDP per capita levels in 1870.« (Schulze, 2000, 323)
17 »... there was no doubt that Austria was over the hump and had joined the ranks of the
industrialized nations ...« (Pollard, 1981, 225)
18 »... Austria took over increasingly the role of machine- and railway-equipment builder and suppli-
er of high technology herself, as Germany had done before her.« (Pollard, 1981, 226); «In Hunga-
ry, …, the inflow of Austrian funds allowed a substantial increase in investment and was instrumen-
tal in stimulating a process of rapid industrialization.« (Schulze, 2000, 324)
19 »This intermediate position, importing semi-manufactures and machinery from advanced
Europe, and sending finished manufactures to the less advanced regions while importing food
and raw materials, remained essentially the Austrian role until 1914 ...« (Pollard, 1981, 226)
25
Kljub dobri rasti industrijske proizvodnje pa je pri BDP-ju na prebivalca
v obdobju 1870–1913 Avstro-Ogrska zaostajala tudi za Italijo, Španijo in Nor-
veško, ne samo za Francijo in Nemčijo. Glavni razlog naj bi tičal v ekonom-
ski strukturi monarhije, saj je močna upočasnitev rasti v primarnem sektorju
v tem obdobju,14 ki je dominiral po številu zaposlenih in deležu proizvodnje,
odtehtala večjo rast v sekundarnem in terciarnem sektorju.15 Zaradi tega av-
strijska polovica države pred začetkom prve svetovne vojne tudi ni postala del
najbolj industrializiranih držav v Evropi,16 kot trdi Pollard.17 Pokazatelj priso-
tnosti te relativne zaostalosti je ohranjanje uvoza strojev in industrijskih iz-
delkov iz bolj industrializiranih držav v Evropi v drugi polovici 19. stoletja. V
tistem času je bila Nemčija zanjo »... advanced’ trading partner ...« (Pollard,
1981, 225). Toda Avstrija ni bila samo uvoznica industrijskih izdelkov in izvo-
znica surovin. Prav zahvaljujoč svojim industrijskim območjem je lahko prev-
zela vlogo izvoznika tehnologije in kapitala na svojo periferijo, na Madžar-
sko.18 Avstrija je bila torej dovolj industrializirana, da se je lahko predstavljala
kot industrializirana nasproti svoji periferiji, vendar ne toliko industrializira-
na, da ne bi več potrebovala vzpodbud od zunaj v obliki uvoza strojev in teh-
nologije iz razvitejših območij zahodne Evrope.19
Če povzamemo, je v procesu industrializacije Avstrija kot posrednik
sprejemala kapitalske in podjetniške vzpodbude iz bolj industrializiranih ob-
močij v Evropi, te vzpodbude pa je skozi svoj lastni industrijski razvoj posre-
dovala naprej v svoja periferna območja in na Madžarsko. Do konca monarhi-
je je ostala najbolj industrializirano območje države in Madžarska je nasproti
njej vedno igrala vlogo periferije oz. manj industrializiranega območja. Ven-
14 »As in Hungary, it was stagnation in the rural sector [v Avstriji, op.p.] that led to a slowdown in
GDP growth in the last five years or so before the First World War.« (Schulze, 2000, 327)
15 »In both halves of the empire, however, the secondary sector was by a significant margin the
fastest growing sector... As a result, its share in constant price GDP increased from 28 per cent
(1870) to 37 per cent (1913) in Austria, and from about 11 to 22 per cent in Hungary (…).« (Schulze,
2000, 318)
16 »... the economically most advanced part of the Habsburg Empire failed to keep pace with the
expansion achieved in countries such as Denmark, France and Germany, all of which had broadly
similar GDP per capita levels in 1870.« (Schulze, 2000, 323)
17 »... there was no doubt that Austria was over the hump and had joined the ranks of the
industrialized nations ...« (Pollard, 1981, 225)
18 »... Austria took over increasingly the role of machine- and railway-equipment builder and suppli-
er of high technology herself, as Germany had done before her.« (Pollard, 1981, 226); «In Hunga-
ry, …, the inflow of Austrian funds allowed a substantial increase in investment and was instrumen-
tal in stimulating a process of rapid industrialization.« (Schulze, 2000, 324)
19 »This intermediate position, importing semi-manufactures and machinery from advanced
Europe, and sending finished manufactures to the less advanced regions while importing food
and raw materials, remained essentially the Austrian role until 1914 ...« (Pollard, 1981, 226)
25
