Page 24 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 24
industrializacija in prostor
in avtobusov, pa tudi proizvodnja železa se je upočasnila (Buyst in Franaszek,
2010, 224). Tudi v Franciji sta padali proizvodnja železa in premoga, naraš-
čali pa uporaba elektrike in produkcija umetnih vlaken (Berend, 2006, 81).
Glavni razvojni sunki so se zgodili v strojni industriji, z naraščajočo uporabo
motorjev na notranje izgorevanje v kopenskem in letalskem prometu, v proi-
zvodnji električnih motorjev, generatorjev in transformatorjev ter v proizvo-
dnji in porabi elektrike v gospodinjstvih, na javnih prostorih ter v industriji11
(Buyst in Franaszek, 2010, 226, 227).
Industrializacija v avstro-ogrskem prostoru
od konca 19. stoletja (1900) do 1914
V procesu industrializacije lahko Avstro-Ogrsko monarhijo ločimo na dva
dela, na cislajtanski, tj. avstrijski, in translajtanski, tj. ogrski del. V avstrijskem
delu je obstajalo več industrializiranih območij. Najbolj industrializirane so
bile češke dežele, kjer sta bili vodilni industrijski panogi tekstilna in kovinska
industrija, skupaj z železarstvom in premogovništvom.12 Poleg njih lahko naj-
demo industrializirana območja tudi v Spodnji Avstriji, na Dunaju in okoli-
ci, v Zgornji Avstriji okoli Linza ter okoli železarskih centrov na Štajerskem.13
Splošno gledano so industrijski centri v avstrijski polovici monarhije pripo-
mogli k temu, da je imela monarhija kot celota dokaj dobro rast industrij-
ske proizvodnje v obdobju 1870–1913, enako kot Italija in Španija, a slabšo
kot neposredna tekmica Nemčija (Broadberry, Federico in Klein, 2010, 69).
V drugi polovici 19. stoletja je namreč Cislajtanija glede na nekatere pokazate-
lje industrializacije (Bairochov indeks stopnje industrializacije na prebivalca,
produkcija premoga in železa na prebivalca, število konjskih moči na zaposle-
nega v industriji) zasedala mesto na sredini evropske lestvice, saj je redno zaos-
tajala za Francijo in Nemčijo, prehitevala pa Rusijo (Pollard, 1981, 223; Schul-
ze, 2000, 324).
11 »The historical importance of the rise of electricity in Europe is well illustrated by the fact that
electricity use jumped 400 % during the interwar years, while energy consumption overall climbed
only 25 %.« (Berend, 2006, 82)
12 »... the most industrialized regions were to be found in the Czech lands, where coal and iron ore
were added to the traditional textile and engineering industries, with the heaviest concentrations
around Prague, Brno, and along the northern frontier with Germany. By 1914 this was, in fact, one
of the major industrial regions of Europe, with an industrial structure very similar to Germany’s,
containing 56% of Austrian industrial output ...« (Pollard, 1981, 225)
13 »Vienna and the surrounding province of Lower Austria formed another early industrial concen-
tration, and so did Linz in Upper Austria ... (…) Yet another concentration was formed by the iron
and ironworking industry around the ore mountain in Styria.« (Pollard, 1981, 202)
24
in avtobusov, pa tudi proizvodnja železa se je upočasnila (Buyst in Franaszek,
2010, 224). Tudi v Franciji sta padali proizvodnja železa in premoga, naraš-
čali pa uporaba elektrike in produkcija umetnih vlaken (Berend, 2006, 81).
Glavni razvojni sunki so se zgodili v strojni industriji, z naraščajočo uporabo
motorjev na notranje izgorevanje v kopenskem in letalskem prometu, v proi-
zvodnji električnih motorjev, generatorjev in transformatorjev ter v proizvo-
dnji in porabi elektrike v gospodinjstvih, na javnih prostorih ter v industriji11
(Buyst in Franaszek, 2010, 226, 227).
Industrializacija v avstro-ogrskem prostoru
od konca 19. stoletja (1900) do 1914
V procesu industrializacije lahko Avstro-Ogrsko monarhijo ločimo na dva
dela, na cislajtanski, tj. avstrijski, in translajtanski, tj. ogrski del. V avstrijskem
delu je obstajalo več industrializiranih območij. Najbolj industrializirane so
bile češke dežele, kjer sta bili vodilni industrijski panogi tekstilna in kovinska
industrija, skupaj z železarstvom in premogovništvom.12 Poleg njih lahko naj-
demo industrializirana območja tudi v Spodnji Avstriji, na Dunaju in okoli-
ci, v Zgornji Avstriji okoli Linza ter okoli železarskih centrov na Štajerskem.13
Splošno gledano so industrijski centri v avstrijski polovici monarhije pripo-
mogli k temu, da je imela monarhija kot celota dokaj dobro rast industrij-
ske proizvodnje v obdobju 1870–1913, enako kot Italija in Španija, a slabšo
kot neposredna tekmica Nemčija (Broadberry, Federico in Klein, 2010, 69).
V drugi polovici 19. stoletja je namreč Cislajtanija glede na nekatere pokazate-
lje industrializacije (Bairochov indeks stopnje industrializacije na prebivalca,
produkcija premoga in železa na prebivalca, število konjskih moči na zaposle-
nega v industriji) zasedala mesto na sredini evropske lestvice, saj je redno zaos-
tajala za Francijo in Nemčijo, prehitevala pa Rusijo (Pollard, 1981, 223; Schul-
ze, 2000, 324).
11 »The historical importance of the rise of electricity in Europe is well illustrated by the fact that
electricity use jumped 400 % during the interwar years, while energy consumption overall climbed
only 25 %.« (Berend, 2006, 82)
12 »... the most industrialized regions were to be found in the Czech lands, where coal and iron ore
were added to the traditional textile and engineering industries, with the heaviest concentrations
around Prague, Brno, and along the northern frontier with Germany. By 1914 this was, in fact, one
of the major industrial regions of Europe, with an industrial structure very similar to Germany’s,
containing 56% of Austrian industrial output ...« (Pollard, 1981, 225)
13 »Vienna and the surrounding province of Lower Austria formed another early industrial concen-
tration, and so did Linz in Upper Austria ... (…) Yet another concentration was formed by the iron
and ironworking industry around the ore mountain in Styria.« (Pollard, 1981, 202)
24
