Page 23 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 23
ndustrializacija v evropskem, avstro-ogrskem ... prostoru
S koncem zlatega standarda v drugi polovici tridesetih let je integracija evrop-
skega gospodarstva po prvi svetovni vojni dosegla najnižjo točko.9
Ekonomski nacionalizem in protekcionizem sta sicer favorizirala agrar-
no produkcijo, a tudi domači industrijski sektor ni zaostajal (Ritschl in Stra-
umann, 2010, 176). Kljub makroekonomskim pretresom se je torej proces in-
dustrializacije nadaljeval. Delež delovno sposobnega prebivalstva v Evropi,
zaposlenega v kmetijstvu, je padal (z 47 % leta 1913 na 36 % leta 1950), med-
tem ko je delež zaposlenih v industriji še naprej rasel (s 30 % leta 1913 na 34 %
leta 1950) (Buyst in Franaszek, 2010, 209, 210). Po drugi strani pa ni prišlo do
zmanjševanja razlik med državami evropskega centra in periferije. Združeno
kraljestvo, Belgija, Francija, Nemčija in Švica so še naprej tvorile klub najbolj
industrializiranih evropskih držav. Tem se so se v medvojnem obdobju prid-
ružile skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska). Izmed vzhodno-
evropskih držav so nekatere nadaljevale s procesom dohitevanja, a razlika v
razvitosti je ostajala. Države v jugovzhodni Evropi ter Španija, Grčija in Por-
tugalska so bile še naprej izrazito agrarne10 (Buyst in Franaszek, 2010, 211). Bolj
industrializirane države so uspele zadržati prednost pred manj industrializi-
ranimi tudi zato, ker so se preusmerile v razvoj sodobnih industrij, kot sta ke-
mična in električna. Lep primer je britanska tekstilna industrija, paradni konj
industrializacije. Njena proizvodnja bombažnih izdelkov je v obdobju 1912–
1938 padla za 60 %. Deloma je to zato, ker so dotedaj manj industrializira-
ne države začele spodbujati razvoj lastne tekstilne industrije, deloma pa zato,
ker se je na račun tekstilne industrije podvojila proizvodnja električnih dob-
rin, avtomobilov, letal in umetnih vlaken (Berend, 2006, 81). Podobna zgod-
ba je s premogom, ki je ostal glavno pogonsko gorivo. Toda absolutno gledano
je proizvodnja premoga v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Franciji stagnira-
la, kajti parnim strojem so konkurirali električni, termoelektrarne na premog
so postale vedno učinkovitejše, naraščala je uporaba avtomobilov, kamionov
9 »As a consequence, international trade in the 1930s failed to recover fully from the recession, and
the degree of openness of Europe’s economy fell to its lowest levels since the middle of the nine-
teenth century« (Ritschl in Straumann, 2010, 175); »As a consequence, international financial re-
lations in Europe were channeled into a network of increasingly tight capital and exchange con-
trol agreements. Before the Second World War, trade and payments in large parts of Europe had
become a matter of politics and bureaucratic interference, creating a new, extreme version of mer-
cantilism whose principal aim was to utilize trade as a weapon in international conflict.« (Ritschl
in Straumann, 2010, 179)
10 »Instead of moderate 37 % European increase [BDP na prebivalca leta 1950, v primerjavi z letom
1913 = 100, op.p.], the three Scandinavian countries more than doubled their per capita income
level between 1913 and 1950. On the other hand, Ireland grew by a disappointing 19 %, Central and
Eastern Europe (without Russia) by 26 % (…). The Central and East European countries lagged
further behind after World War II than before World War I (…).« (Berend, 2006, 87)
23
S koncem zlatega standarda v drugi polovici tridesetih let je integracija evrop-
skega gospodarstva po prvi svetovni vojni dosegla najnižjo točko.9
Ekonomski nacionalizem in protekcionizem sta sicer favorizirala agrar-
no produkcijo, a tudi domači industrijski sektor ni zaostajal (Ritschl in Stra-
umann, 2010, 176). Kljub makroekonomskim pretresom se je torej proces in-
dustrializacije nadaljeval. Delež delovno sposobnega prebivalstva v Evropi,
zaposlenega v kmetijstvu, je padal (z 47 % leta 1913 na 36 % leta 1950), med-
tem ko je delež zaposlenih v industriji še naprej rasel (s 30 % leta 1913 na 34 %
leta 1950) (Buyst in Franaszek, 2010, 209, 210). Po drugi strani pa ni prišlo do
zmanjševanja razlik med državami evropskega centra in periferije. Združeno
kraljestvo, Belgija, Francija, Nemčija in Švica so še naprej tvorile klub najbolj
industrializiranih evropskih držav. Tem se so se v medvojnem obdobju prid-
ružile skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska). Izmed vzhodno-
evropskih držav so nekatere nadaljevale s procesom dohitevanja, a razlika v
razvitosti je ostajala. Države v jugovzhodni Evropi ter Španija, Grčija in Por-
tugalska so bile še naprej izrazito agrarne10 (Buyst in Franaszek, 2010, 211). Bolj
industrializirane države so uspele zadržati prednost pred manj industrializi-
ranimi tudi zato, ker so se preusmerile v razvoj sodobnih industrij, kot sta ke-
mična in električna. Lep primer je britanska tekstilna industrija, paradni konj
industrializacije. Njena proizvodnja bombažnih izdelkov je v obdobju 1912–
1938 padla za 60 %. Deloma je to zato, ker so dotedaj manj industrializira-
ne države začele spodbujati razvoj lastne tekstilne industrije, deloma pa zato,
ker se je na račun tekstilne industrije podvojila proizvodnja električnih dob-
rin, avtomobilov, letal in umetnih vlaken (Berend, 2006, 81). Podobna zgod-
ba je s premogom, ki je ostal glavno pogonsko gorivo. Toda absolutno gledano
je proizvodnja premoga v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Franciji stagnira-
la, kajti parnim strojem so konkurirali električni, termoelektrarne na premog
so postale vedno učinkovitejše, naraščala je uporaba avtomobilov, kamionov
9 »As a consequence, international trade in the 1930s failed to recover fully from the recession, and
the degree of openness of Europe’s economy fell to its lowest levels since the middle of the nine-
teenth century« (Ritschl in Straumann, 2010, 175); »As a consequence, international financial re-
lations in Europe were channeled into a network of increasingly tight capital and exchange con-
trol agreements. Before the Second World War, trade and payments in large parts of Europe had
become a matter of politics and bureaucratic interference, creating a new, extreme version of mer-
cantilism whose principal aim was to utilize trade as a weapon in international conflict.« (Ritschl
in Straumann, 2010, 179)
10 »Instead of moderate 37 % European increase [BDP na prebivalca leta 1950, v primerjavi z letom
1913 = 100, op.p.], the three Scandinavian countries more than doubled their per capita income
level between 1913 and 1950. On the other hand, Ireland grew by a disappointing 19 %, Central and
Eastern Europe (without Russia) by 26 % (…). The Central and East European countries lagged
further behind after World War II than before World War I (…).« (Berend, 2006, 87)
23
