Page 81 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 81
industrializacija na severnem jadranu
trgu in otežen dostop do trgov bivše Avstro-Ogrske (Luchitta, 1998, 89–92).
Nadaljevalo se je slabo stanje železniškega transporta, kar je negativno vpli-
valo na oskrbo, npr. opekarn s premogom, in na transport izdelkov proti Tr-
stu, Benetkam in naprej (Luchitta, 1998, 93–94). Čas tridesetih let ni pričeval
samo sesutju goriške tekstilne industrije (in njenemu poznejšemu okrevanju),
temveč tudi izredno pomembnim investicijam v izgradnjo hidroelektrarn in
električnega omrežja na območju province. Državna protekcionistična in av-
tarkična gospodarska politika v drugi polovici tridesetih let je imela pozitiven
vpliv na industrijski razvoj, saj je podpirala industrijo gradbenih materialov
(cementarno), tekstilno in lesno industrijo (Luchitta, 1998, 99).
Videmska provinca
Vojna je močno prizadela industrijsko strukturo na območju (povojne) Vi-
demske oz. Furlanske province. Uničenih je bilo veliko obratov, tako velikih
kot majhnih, pa tudi veliko opreme in strojev. Tudi javna infrastruktura (ces-
te, mostovi, železnice, telefonske povezave) je bila zelo poškodovana. Obnova
je trajala celotno povojno desetletje in šele leta 1927 je industrija kot celota do-
segla raven, na kateri je bila pred vojno (Parmeggiani, 1966, 88, 92, 93). Po oce-
nah popisov industrije in obrti za leta 1911, 1927 in 1937 je število zaposlenih
v industriji in obrti naraslo z okoli 33–35 tisoč (leta 1911) na 49.307 (leta 1927)
in pozneje na 55.074 (leta 1937). Primerjava s številom prisotnega prebivalstva
v provinci za leta 1911, 1931 in 1936 kaže, da je to 5,2–5,7 % (leta 1911), 6,8 %
(leta 1931) in 7,7 % (leta 1936).
Pri tej primerjavi pa moramo upoštevati sledeče: da so bili provinci po
vojni priključeni tudi kraji na bivšem avstro-ogrskem ozemlju, kjer so bili ve-
liki industrijski obrati (kot sta rudnik svinca in cinka v Rajblju in železarna v
Beli peči) – na ta način naj bi provinca dobila okoli sedem tisoč zaposlenih v
industriji in obrti v obdobju 1911–1927; da so v popisih iz let 1927 in 1931 (ne
pa za leto 1936!) velika odstopanja (od 9 do 13 %) med prisotnim in stanujo-
čim prebivalstvom v provinci zaradi značilnih začasnih delavskih migracij iz
Furlanije (Parmeggiani, 1966, 94, 96, 104; Panizzon, 1966, 9), zato je napre-
dek v številu zaposlenih med popisoma iz let 1927 in 1937 verjetno za kakšno
odstotno točko večji.
Struktura industrijskih obratov po popisih iz let 1927 in 1937 ne kaže
bistvenih odstopanj od predvojnega časa. 95 % vseh obratov je bilo ocenjenih
kot obrtniških (tisti, ki imajo največ 10 zaposlenih). Ti so pokrivali dobro tre-
tjino vseh zaposlenih v industriji in obrti (ta delež je s 35,8 % leta 1927 padel
na 30 % leta 1937). Majhni obrati so še naprej prevladovali v oblačilni in tek-
stilni, prehrambeni ter kovinski industriji. Po drugi strani je 11 največjih obra-
81
trgu in otežen dostop do trgov bivše Avstro-Ogrske (Luchitta, 1998, 89–92).
Nadaljevalo se je slabo stanje železniškega transporta, kar je negativno vpli-
valo na oskrbo, npr. opekarn s premogom, in na transport izdelkov proti Tr-
stu, Benetkam in naprej (Luchitta, 1998, 93–94). Čas tridesetih let ni pričeval
samo sesutju goriške tekstilne industrije (in njenemu poznejšemu okrevanju),
temveč tudi izredno pomembnim investicijam v izgradnjo hidroelektrarn in
električnega omrežja na območju province. Državna protekcionistična in av-
tarkična gospodarska politika v drugi polovici tridesetih let je imela pozitiven
vpliv na industrijski razvoj, saj je podpirala industrijo gradbenih materialov
(cementarno), tekstilno in lesno industrijo (Luchitta, 1998, 99).
Videmska provinca
Vojna je močno prizadela industrijsko strukturo na območju (povojne) Vi-
demske oz. Furlanske province. Uničenih je bilo veliko obratov, tako velikih
kot majhnih, pa tudi veliko opreme in strojev. Tudi javna infrastruktura (ces-
te, mostovi, železnice, telefonske povezave) je bila zelo poškodovana. Obnova
je trajala celotno povojno desetletje in šele leta 1927 je industrija kot celota do-
segla raven, na kateri je bila pred vojno (Parmeggiani, 1966, 88, 92, 93). Po oce-
nah popisov industrije in obrti za leta 1911, 1927 in 1937 je število zaposlenih
v industriji in obrti naraslo z okoli 33–35 tisoč (leta 1911) na 49.307 (leta 1927)
in pozneje na 55.074 (leta 1937). Primerjava s številom prisotnega prebivalstva
v provinci za leta 1911, 1931 in 1936 kaže, da je to 5,2–5,7 % (leta 1911), 6,8 %
(leta 1931) in 7,7 % (leta 1936).
Pri tej primerjavi pa moramo upoštevati sledeče: da so bili provinci po
vojni priključeni tudi kraji na bivšem avstro-ogrskem ozemlju, kjer so bili ve-
liki industrijski obrati (kot sta rudnik svinca in cinka v Rajblju in železarna v
Beli peči) – na ta način naj bi provinca dobila okoli sedem tisoč zaposlenih v
industriji in obrti v obdobju 1911–1927; da so v popisih iz let 1927 in 1931 (ne
pa za leto 1936!) velika odstopanja (od 9 do 13 %) med prisotnim in stanujo-
čim prebivalstvom v provinci zaradi značilnih začasnih delavskih migracij iz
Furlanije (Parmeggiani, 1966, 94, 96, 104; Panizzon, 1966, 9), zato je napre-
dek v številu zaposlenih med popisoma iz let 1927 in 1937 verjetno za kakšno
odstotno točko večji.
Struktura industrijskih obratov po popisih iz let 1927 in 1937 ne kaže
bistvenih odstopanj od predvojnega časa. 95 % vseh obratov je bilo ocenjenih
kot obrtniških (tisti, ki imajo največ 10 zaposlenih). Ti so pokrivali dobro tre-
tjino vseh zaposlenih v industriji in obrti (ta delež je s 35,8 % leta 1927 padel
na 30 % leta 1937). Majhni obrati so še naprej prevladovali v oblačilni in tek-
stilni, prehrambeni ter kovinski industriji. Po drugi strani je 11 največjih obra-
81
