Page 86 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 86
industrializacija in prostor
sovnimi zamiki dlje proti vzhodu, jugu in severu Evrope.2 Časovni zamik pri
začetku industrializacije je za potencialne industrijske regije srednje Evrope
pomenil tako določeno slabost kot prednost. Slaba stran je bila, da so te regi-
je ob začetku svoje industrializacije vstopile v konkurenco z že izoblikovani-
mi industrijskimi regijami. »Mlajše« industrijske regije so se torej morale že
takoj od začetka meriti s »starejšimi« industrijskimi regijami. Toda prednost
poznejšega vstopa je, da so se »mlajši« lahko učili na napakah »starejših« in
so imeli na razpolago najnovejše tehnološke dosežke (npr., ni se jim bilo pot-
rebno »mučiti« z razvijanjem lastne tehnologije, ampak so lahko uvozili naj-
modernejše stroje od drugod). Zaradi tega »mlajše« industrijske regije niso
ostale na nižji stopnji razvoja, ampak so bile v procesu industrializacije ena-
kopravne, če že ne enako močne kot »starejše«.3 Ta pojav oz. značilnost pro-
cesa industrializacije je Gerschenkron poimenoval »prednosti zaostalosti«.4
Kateri so, po Pollardu, dejavniki, ki so v procesu industrializacije pri-
spevali k oblikovanju industrijskih regij? Posebnost industrijske regije je, da
je v svoji industrijski dejavnosti specializirana. V njej so koncentrirane ključ-
ne ali bazične industrije (key industries). To so temeljne industrijske proizvo-
dne dejavnosti, ki vodijo tehnološke in organizacijske procese ter vplivajo na
ostale ekonomske spremembe, značilne za proces industrializacije (Pollard,
1981, 115). Zato so te ključne industrije praviloma rudarstvo, železarstvo in je-
klarstvo ter kovinska in strojna industrija, ki s svojimi ekonomijami obsega
(economies of scale) in izvozno usmeritvijo dajejo značaj in obliko industrij-
ski regiji.5 Z izvozno usmeritvijo regije je povezan še dejavnik transporta, saj
moderne prometne povezave, primarno železnice, omogočajo in podpirajo
takšno usmeritev. Po eni strani železnica torej omogoča izvozno ekspanzijo
regijskih izdelkov na nova tržišča in tako krepi strukturo industrijske regije,
po drugi strani pa jo tudi odpira tuji konkurenci, kar pomeni, da v regiji lah-
ko preživijo samo tisti industrijski kompleksi, ki so s svojo proizvodnjo kon-
2 »Rather than treat Europe as consisting of a high plateau, falling away to less favored lowlands, it
would be better to ‘conceive’ Europe in this regard as graduated unit’, but on which peaks rose at
various points, rather that one forming a constant slope to the east or the south.« (Pollard, 1981,
191–92)
3 »The periphery was thus affected by what went on in Inner Europe, but it also had its own
development, imposing its own logic on its economic history.« (Pollard, 1981, 192)
4 Glej Gerschenkron, 1962.
5 »The key feature of the region, which justifies the concept instrumentally, is its relationship to the
rest of European society, an above all its imports and exports. (…) If the region has a significance
in the European industrialization process, it must be found above all in these trading relations.«
(Pollard, 1981, 113)
86
sovnimi zamiki dlje proti vzhodu, jugu in severu Evrope.2 Časovni zamik pri
začetku industrializacije je za potencialne industrijske regije srednje Evrope
pomenil tako določeno slabost kot prednost. Slaba stran je bila, da so te regi-
je ob začetku svoje industrializacije vstopile v konkurenco z že izoblikovani-
mi industrijskimi regijami. »Mlajše« industrijske regije so se torej morale že
takoj od začetka meriti s »starejšimi« industrijskimi regijami. Toda prednost
poznejšega vstopa je, da so se »mlajši« lahko učili na napakah »starejših« in
so imeli na razpolago najnovejše tehnološke dosežke (npr., ni se jim bilo pot-
rebno »mučiti« z razvijanjem lastne tehnologije, ampak so lahko uvozili naj-
modernejše stroje od drugod). Zaradi tega »mlajše« industrijske regije niso
ostale na nižji stopnji razvoja, ampak so bile v procesu industrializacije ena-
kopravne, če že ne enako močne kot »starejše«.3 Ta pojav oz. značilnost pro-
cesa industrializacije je Gerschenkron poimenoval »prednosti zaostalosti«.4
Kateri so, po Pollardu, dejavniki, ki so v procesu industrializacije pri-
spevali k oblikovanju industrijskih regij? Posebnost industrijske regije je, da
je v svoji industrijski dejavnosti specializirana. V njej so koncentrirane ključ-
ne ali bazične industrije (key industries). To so temeljne industrijske proizvo-
dne dejavnosti, ki vodijo tehnološke in organizacijske procese ter vplivajo na
ostale ekonomske spremembe, značilne za proces industrializacije (Pollard,
1981, 115). Zato so te ključne industrije praviloma rudarstvo, železarstvo in je-
klarstvo ter kovinska in strojna industrija, ki s svojimi ekonomijami obsega
(economies of scale) in izvozno usmeritvijo dajejo značaj in obliko industrij-
ski regiji.5 Z izvozno usmeritvijo regije je povezan še dejavnik transporta, saj
moderne prometne povezave, primarno železnice, omogočajo in podpirajo
takšno usmeritev. Po eni strani železnica torej omogoča izvozno ekspanzijo
regijskih izdelkov na nova tržišča in tako krepi strukturo industrijske regije,
po drugi strani pa jo tudi odpira tuji konkurenci, kar pomeni, da v regiji lah-
ko preživijo samo tisti industrijski kompleksi, ki so s svojo proizvodnjo kon-
2 »Rather than treat Europe as consisting of a high plateau, falling away to less favored lowlands, it
would be better to ‘conceive’ Europe in this regard as graduated unit’, but on which peaks rose at
various points, rather that one forming a constant slope to the east or the south.« (Pollard, 1981,
191–92)
3 »The periphery was thus affected by what went on in Inner Europe, but it also had its own
development, imposing its own logic on its economic history.« (Pollard, 1981, 192)
4 Glej Gerschenkron, 1962.
5 »The key feature of the region, which justifies the concept instrumentally, is its relationship to the
rest of European society, an above all its imports and exports. (…) If the region has a significance
in the European industrialization process, it must be found above all in these trading relations.«
(Pollard, 1981, 113)
86
