Page 85 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 85
odološki okvir
Industrijska regija in dejavniki nastanka, razvoja,
koncentriranja in širjenja industrije
Na začetku prejšnjega poglavja smo na splošno opisali potek industri-
alizacije v Evropi konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Pri tem so
bile opazovane enote posamezne države, toda tudi najbolj industri-
alizirane države v Evropi niso bile enakomerno industrializirane. Sledeč Pol-
lardu (Pollard, 1981) lahko rečemo, da industrializacija v Evropi ni potekala
tako, da se je ena država v celoti industrializirala pred drugo, ampak se je pro-
ces začel v posameznih regijah v državi, medtem ko je med njimi ostajal »pra-
zen«, neindustrializiran prostor. V vsaki državi so tako soobstajala bolj indu-
strializirana območja, kot industrijske regije, in pretežno agrarna območja. Ta
razlika v stopnji industrializacije znotraj države je, po Pollardu, prisotna pov-
sod po evropski celini. Posebnost njegove interpretacije je, da so bile industrij-
ske regije lahko čezmejne1.
Če vemo, da se je industrializacija širila iz zahodne Evrope na vzhod ce-
line, potem lahko vidimo, da se je v okviru Združenega kraljestva najprej za-
čela industrializirati Anglija (že v 18. stoletju), nato so se po njenem zgledu
in pod njenim vplivom industrializirale posamezne regije v zahodni Evropi
(npr. Belgija in severovzhodna Francija, Porenje ter Alzacija), pod vplivom le-
-teh pa nekatere regije v srednji in južni (npr. češke in avstrijske dežele, Lom-
bardija) ter v vzhodni Evropi (npr. deli Rusije). Proces industrializacije torej
ni zajel vseh industrijskih regij na celini naenkrat, ampak se je, ker se je začel
v Angliji, najprej širil v Otoku najbližje dežele (zahodna Evropa), nato pa s ča-
1 »Thus the division between the advancing industrial and mainly agrarian regions cut right across
the state frontiers ...« (Pollard, 1981, 192)
metodološki okvir 85
Industrijska regija in dejavniki nastanka, razvoja,
koncentriranja in širjenja industrije
Na začetku prejšnjega poglavja smo na splošno opisali potek industri-
alizacije v Evropi konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Pri tem so
bile opazovane enote posamezne države, toda tudi najbolj industri-
alizirane države v Evropi niso bile enakomerno industrializirane. Sledeč Pol-
lardu (Pollard, 1981) lahko rečemo, da industrializacija v Evropi ni potekala
tako, da se je ena država v celoti industrializirala pred drugo, ampak se je pro-
ces začel v posameznih regijah v državi, medtem ko je med njimi ostajal »pra-
zen«, neindustrializiran prostor. V vsaki državi so tako soobstajala bolj indu-
strializirana območja, kot industrijske regije, in pretežno agrarna območja. Ta
razlika v stopnji industrializacije znotraj države je, po Pollardu, prisotna pov-
sod po evropski celini. Posebnost njegove interpretacije je, da so bile industrij-
ske regije lahko čezmejne1.
Če vemo, da se je industrializacija širila iz zahodne Evrope na vzhod ce-
line, potem lahko vidimo, da se je v okviru Združenega kraljestva najprej za-
čela industrializirati Anglija (že v 18. stoletju), nato so se po njenem zgledu
in pod njenim vplivom industrializirale posamezne regije v zahodni Evropi
(npr. Belgija in severovzhodna Francija, Porenje ter Alzacija), pod vplivom le-
-teh pa nekatere regije v srednji in južni (npr. češke in avstrijske dežele, Lom-
bardija) ter v vzhodni Evropi (npr. deli Rusije). Proces industrializacije torej
ni zajel vseh industrijskih regij na celini naenkrat, ampak se je, ker se je začel
v Angliji, najprej širil v Otoku najbližje dežele (zahodna Evropa), nato pa s ča-
1 »Thus the division between the advancing industrial and mainly agrarian regions cut right across
the state frontiers ...« (Pollard, 1981, 192)
metodološki okvir 85
