Page 87 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 87
metodološki okvir
kurenčni tujini.6 Zaradi svoje specifične dejavnosti mora regija veliko svojih
potreb (po hrani, delovni sili, kapitalu) zadovoljevati s surovinami oz. sredstvi
od zunaj. Vendar je tisto, kar jo loči od okolice, s katero trguje, večja pretoč-
nost kapitala in delovne sile tako znotraj nje kot med njo in okolico. Stopnja
mobilnosti kapitala in ljudi torej pomaga zarisovati meje industrijske regije.7
Pri obravnavi nastanka industrijskih regij Pollard manj izpostavlja in
analizira nekatere vidike. Ko predstavlja povezovanje med različnimi indu-
strijami znotraj regije in, v določenih primerih, tudi oblikovanje industrijske-
ga pasu kot srca industrijske regije (Pollard, 1981, 120), ne govori natančno o
razvoju in značaju teh povezav med industrijami. To pomeni, da se ne pog-
lablja v prikaz obnašanja industrij, koncentriranih na enem mestu, in učin-
kov urbanizacije, kajti koncentracija industrije na eni lokaciji je skorajda ved-
no vzajemno povezana z obstojem urbanega središča. Če povzamem, Pollard
daje večji poudarek razvoju industrije znotraj regije in razvoju trgovinskih po-
vezav med regijami. Zato v tolikšni meri ne analizira prostorskega vzorca raz-
porejenosti industrije znotraj posamezne regije in potencialnega nastanka ter
oblikovanja industrijskih središč in industrijskih pasov, v povezavi z urbanim
okoljem.
Po drugi strani pa se pri vprašanju nastanka in razvoja industrije v pro-
storu lahko obrnemo na splošno teorijo lokacije (General location theory). V
tej teoriji so opredeljeni osnovni in univerzalni dejavniki, ki vplivajo na loci-
ranje vseh možnih ekonomskih dejavnosti. Pri tem se teorija poslužuje pro-
storskih vzorcev (spatial patterns), ki služijo opredelitvi posameznih ekonom-
skih dejavnosti v prostoru (Wheeler et al., 1998, 12). V primeru regij poznamo
dva osnovna prostorska vzorca, po katerih klasificiramo ekonomsko regijo:
pri funkcijski regiji (nodal region) so različne ekonomske dejavnosti (npr. de-
javnosti primarnega, sekundarnega in terciarnega sektorja) odvisne od ene
centralne točke (npr. mesta), za homogeno regijo (uniform region) pa je zna-
čilna prevlada ene ekonomske dejavnosti, tako da je ta regija na zunaj pre-
poznavna po tej dejavnosti (npr. agrarna ali industrijska regija) (Wheeler et
al., 1998, 12–13). Ekonomske aktivnosti znotraj sklenjenega področja (regije)
lahko torej spoznavamo s pomočjo določenih prostorskih vzorcev, ki jih je
6 »... the export sector formed a larger component of the regional economy during industrializa-
tion then they do today. Whatever the relative size [izvoznega sektorja, op. p.], it provided the eco-
nomic raison d`être for the region. When it expanded, the region expanded, and if it contracted the
region would de-industrialize or become a depressed area.« (Pollard, 1981, 114–15)
7 »... local capital was not mobile between regions … (…) It was one of the most obvious characteris-
tics of the industrial region that its population grew much faster than that of its surrounding areas,
that it became more urbanized, and that it carried, …, a much more densely settled population.«
(Pollard, 1981, 119)
87
kurenčni tujini.6 Zaradi svoje specifične dejavnosti mora regija veliko svojih
potreb (po hrani, delovni sili, kapitalu) zadovoljevati s surovinami oz. sredstvi
od zunaj. Vendar je tisto, kar jo loči od okolice, s katero trguje, večja pretoč-
nost kapitala in delovne sile tako znotraj nje kot med njo in okolico. Stopnja
mobilnosti kapitala in ljudi torej pomaga zarisovati meje industrijske regije.7
Pri obravnavi nastanka industrijskih regij Pollard manj izpostavlja in
analizira nekatere vidike. Ko predstavlja povezovanje med različnimi indu-
strijami znotraj regije in, v določenih primerih, tudi oblikovanje industrijske-
ga pasu kot srca industrijske regije (Pollard, 1981, 120), ne govori natančno o
razvoju in značaju teh povezav med industrijami. To pomeni, da se ne pog-
lablja v prikaz obnašanja industrij, koncentriranih na enem mestu, in učin-
kov urbanizacije, kajti koncentracija industrije na eni lokaciji je skorajda ved-
no vzajemno povezana z obstojem urbanega središča. Če povzamem, Pollard
daje večji poudarek razvoju industrije znotraj regije in razvoju trgovinskih po-
vezav med regijami. Zato v tolikšni meri ne analizira prostorskega vzorca raz-
porejenosti industrije znotraj posamezne regije in potencialnega nastanka ter
oblikovanja industrijskih središč in industrijskih pasov, v povezavi z urbanim
okoljem.
Po drugi strani pa se pri vprašanju nastanka in razvoja industrije v pro-
storu lahko obrnemo na splošno teorijo lokacije (General location theory). V
tej teoriji so opredeljeni osnovni in univerzalni dejavniki, ki vplivajo na loci-
ranje vseh možnih ekonomskih dejavnosti. Pri tem se teorija poslužuje pro-
storskih vzorcev (spatial patterns), ki služijo opredelitvi posameznih ekonom-
skih dejavnosti v prostoru (Wheeler et al., 1998, 12). V primeru regij poznamo
dva osnovna prostorska vzorca, po katerih klasificiramo ekonomsko regijo:
pri funkcijski regiji (nodal region) so različne ekonomske dejavnosti (npr. de-
javnosti primarnega, sekundarnega in terciarnega sektorja) odvisne od ene
centralne točke (npr. mesta), za homogeno regijo (uniform region) pa je zna-
čilna prevlada ene ekonomske dejavnosti, tako da je ta regija na zunaj pre-
poznavna po tej dejavnosti (npr. agrarna ali industrijska regija) (Wheeler et
al., 1998, 12–13). Ekonomske aktivnosti znotraj sklenjenega področja (regije)
lahko torej spoznavamo s pomočjo določenih prostorskih vzorcev, ki jih je
6 »... the export sector formed a larger component of the regional economy during industrializa-
tion then they do today. Whatever the relative size [izvoznega sektorja, op. p.], it provided the eco-
nomic raison d`être for the region. When it expanded, the region expanded, and if it contracted the
region would de-industrialize or become a depressed area.« (Pollard, 1981, 114–15)
7 »... local capital was not mobile between regions … (…) It was one of the most obvious characteris-
tics of the industrial region that its population grew much faster than that of its surrounding areas,
that it became more urbanized, and that it carried, …, a much more densely settled population.«
(Pollard, 1981, 119)
87
