Page 91 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 91
metodološki okvir
jo koncentracijo teh obratov na eni lokaciji. To je zaradi tega, ker so posame-
zni obrati že bolj specializirani in so med seboj odvisnejši pri izbiri delovne
sile (bazen delovne sile – pool of labor force), prisotnosti na trgu, transportu
surovin in izdelkov ter zemljiških rent (Lampard, 1955). Tretja stopnja je t. i.
tertiary manufacturing (npr., tiskarska, kovinska, strojna industrija), z najzah-
tevnejšimi tehnološkimi procesi proizvodnje in z najvišjo stopnjo medindu-
strijske povezanosti (Klaassen, 1972, 15–16). Ti tipi industrijske proizvodnje
najbolj težijo k združevanju na eni lokaciji, saj največ profitirajo od lokaliza-
cijskih in urbanizacijskih ekonomij. Kot trdi Marshall, so prednosti postavi-
tve in koncentracije industrije na enem mestu namreč tako velike, da je velika
verjetnost, da bo ta industrija tam tudi ostala in se razvijala (Marshall, 1890);
še posebej, če prednosti aglomeracije izkoristijo tudi druge industrije in – v
primerih velikih mest ali industrijskih četrti – pride do sinergij med različni-
mi industrijskimi panogami (Marshall kot primer navaja prisotnost tekstil-
ne industrije zraven strojne industrije). Po Klaasenu lahko tiskarska, kovinska
in strojna industrija s svojimi zelo zahtevnimi tehnološkimi procesi proizvo-
dnje ter velikimi vložki kapitala in dela najbolj izkoriščajo inter- in intraindu-
strijsko povezanost. To pa so tudi primeri industrij, ki imajo, kot ključne in-
dustrije, odločilen vpliv na gospodarski razvoj mesta ali širše regije, saj njihova
rast vpliva na rast celotnega industrijskega sektorja in posledično tudi dru-
gih dejavnosti.9 Povezanost industrij med seboj imenujemo tudi sector-bundle
(Klaassen, 1972, 17).
Rast posamičnega mesta (točke oz. pola10) ima za celotno regijo tako po-
zitivne kot negativne učinke. Prvi so t. i. procesi pronicanja (trickle-down pro-
cesses), ko ima mestno zaledje (Umland) gospodarske koristi od razvoja mesta:
te segajo od pridelave hrane za mesto, možnih investicij v industrijo ali infra-
strukturo v zaledju do zaposlovanja odvečnega zalednega prebivalstva v mes-
tu (Wheeler et al., 1998, 47–48). Negativni učinek je t. i. polarizacijski proces
(polarization process), ko zaradi svoje rasti pol pridobiva vedno več centralnih
funkcij, kar ga dela še privlačnejšega za industrijo, terciarne storitve in zale-
9 »... nothing more than a rational process for the creation of activity bundles that can only operate
efficiently as bundles at a small distance from each other. (…) The larger the city, the broader this
range of supplies will be and also the larger the size of the local market. (…) This will again increase
the attractiveness of the area. New firms will be attracted there and further increase both the sup-
ply of inputs as well as the size of the market. This process, which in principle has no end, is the ba-
sic force behind the urbanization we observe so clearly in our present world.« (Klaassen, 1972, 18)
10 Growth point je manjše središče s ključno industrijo, ki »... does not polarize the growth in a large
and homogeneous geographical space, but only in a small zone.« Growth pole je večje mestno
središče s centralnimi funkcijami in vplivom na večjem področju, medtem ko so axis of growth »...
series of point or poles of growth between which the complementary relationships multiply ow-
ing to the existence of an important transport axis.« (Penouil, 1972, 120)
91
jo koncentracijo teh obratov na eni lokaciji. To je zaradi tega, ker so posame-
zni obrati že bolj specializirani in so med seboj odvisnejši pri izbiri delovne
sile (bazen delovne sile – pool of labor force), prisotnosti na trgu, transportu
surovin in izdelkov ter zemljiških rent (Lampard, 1955). Tretja stopnja je t. i.
tertiary manufacturing (npr., tiskarska, kovinska, strojna industrija), z najzah-
tevnejšimi tehnološkimi procesi proizvodnje in z najvišjo stopnjo medindu-
strijske povezanosti (Klaassen, 1972, 15–16). Ti tipi industrijske proizvodnje
najbolj težijo k združevanju na eni lokaciji, saj največ profitirajo od lokaliza-
cijskih in urbanizacijskih ekonomij. Kot trdi Marshall, so prednosti postavi-
tve in koncentracije industrije na enem mestu namreč tako velike, da je velika
verjetnost, da bo ta industrija tam tudi ostala in se razvijala (Marshall, 1890);
še posebej, če prednosti aglomeracije izkoristijo tudi druge industrije in – v
primerih velikih mest ali industrijskih četrti – pride do sinergij med različni-
mi industrijskimi panogami (Marshall kot primer navaja prisotnost tekstil-
ne industrije zraven strojne industrije). Po Klaasenu lahko tiskarska, kovinska
in strojna industrija s svojimi zelo zahtevnimi tehnološkimi procesi proizvo-
dnje ter velikimi vložki kapitala in dela najbolj izkoriščajo inter- in intraindu-
strijsko povezanost. To pa so tudi primeri industrij, ki imajo, kot ključne in-
dustrije, odločilen vpliv na gospodarski razvoj mesta ali širše regije, saj njihova
rast vpliva na rast celotnega industrijskega sektorja in posledično tudi dru-
gih dejavnosti.9 Povezanost industrij med seboj imenujemo tudi sector-bundle
(Klaassen, 1972, 17).
Rast posamičnega mesta (točke oz. pola10) ima za celotno regijo tako po-
zitivne kot negativne učinke. Prvi so t. i. procesi pronicanja (trickle-down pro-
cesses), ko ima mestno zaledje (Umland) gospodarske koristi od razvoja mesta:
te segajo od pridelave hrane za mesto, možnih investicij v industrijo ali infra-
strukturo v zaledju do zaposlovanja odvečnega zalednega prebivalstva v mes-
tu (Wheeler et al., 1998, 47–48). Negativni učinek je t. i. polarizacijski proces
(polarization process), ko zaradi svoje rasti pol pridobiva vedno več centralnih
funkcij, kar ga dela še privlačnejšega za industrijo, terciarne storitve in zale-
9 »... nothing more than a rational process for the creation of activity bundles that can only operate
efficiently as bundles at a small distance from each other. (…) The larger the city, the broader this
range of supplies will be and also the larger the size of the local market. (…) This will again increase
the attractiveness of the area. New firms will be attracted there and further increase both the sup-
ply of inputs as well as the size of the market. This process, which in principle has no end, is the ba-
sic force behind the urbanization we observe so clearly in our present world.« (Klaassen, 1972, 18)
10 Growth point je manjše središče s ključno industrijo, ki »... does not polarize the growth in a large
and homogeneous geographical space, but only in a small zone.« Growth pole je večje mestno
središče s centralnimi funkcijami in vplivom na večjem področju, medtem ko so axis of growth »...
series of point or poles of growth between which the complementary relationships multiply ow-
ing to the existence of an important transport axis.« (Penouil, 1972, 120)
91
