Page 92 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 92
industrializacija in prostor
dno prebivalstvo, ampak posledično siromaši preostale predele ali mesta v re-
giji (Wheeler et al., 1998, 48; Klaassen, 1972, 24).11 Teoretično naj bi se na dol-
gi rok ključne industrije v polu tako razvile, da lahko vzpostavijo sekundarne
mestne centre, s svojo značilno ključno industrijo in pozitivnimi ter negativ-
nimi učinki. Teorija pola rasti torej predvideva prevlado pozitivnih učinkov
nad negativnimi in ekonomski razvoj v celotni regiji (Wheeler et al., 1998,
48). Širjenje vpliva mestnih središč na zaledje in regijo je, kot smo že omenili,
odvisno od velikosti mesta, njegovih centralnih funkcij in razvitosti industri-
je v mestu. Penouil predpostavlja hierarhijsko urejeno mrežo mest v prostoru,
kjer večja mesta kot močnejša industrijska središča širijo svoj ekonomski vpliv
v večjem obsegu kot manjša mesta oz. industrijska središča. V primeru kon-
stantnega, intenzivnega stika (preko dobrih prometnih poti) med, praviloma,
večjimi središči pa lahko pride do nastanka urbanega/industrijskega pasu (Pe-
nouil, 1972, 120)12.
Dodatno še razlikujemo prisotnost in vpliv polov oz. točk rasti v raz-
vitih in v manj razvitih regijah (under-developed region). V nerazvitih regi-
jah so večinoma prisotne točke rasti, torej mesta, ki so centri ekonomskega
razvoja, ampak imajo v regiji omejen vpliv (Penouil, 1972, 129). Ta mesta so
središča sekundarnih in terciarnih dejavnosti, monetarne in blagovne me-
njave (za razliko od podeželja, kjer prevladuje samozadostno gospodarstvo),
centri urbanih navad in vzorcev obnašanja ter viri novih tehnologij ali dob-
rin (Penouil, 1972, 131, 141; Friedmann, 1956). Njihovi pozitivni učinki na
regijo so povezani z izgradnjo npr. prometne infrastrukture, ki lahko ko-
risti celotni regiji, ter tudi z razvojem ključne industrije, ki lahko v prime-
ru usmerjenosti na izvoz stimulira rast drugih industrijskih panog (Penou-
il, 1972, 135). Toda za nerazvito regijo velja močan polarizacijski učinek, ko
aglomeracija industrij v mestu in prometna infrastruktura delujeta v korist
gospodarskega razvoja mesta, pri tem pa negativno vplivata na prevladujo-
če samozadostno agrarno zaledje (Penouil, 1972, 136). Tako v nerazvitih re-
gijah zaradi razlike v ekonomski strukturi in razvoju pa tudi zaradi razlik
med mestnim in podeželskim življenjskim stilom obstaja velika nevarnost,
da je urbani center popolnoma ločen od okolja in da se razlike v razvoju še
poglabljajo (Penouil, 1972, 132).13
11 Glej tudi Myrdal, 1958.
12 Glej tudi Winder, 1999.
13 »The urban pole is more a centre of imbalance than a centre of growth.« (Penouil, 1972, 139)
92
dno prebivalstvo, ampak posledično siromaši preostale predele ali mesta v re-
giji (Wheeler et al., 1998, 48; Klaassen, 1972, 24).11 Teoretično naj bi se na dol-
gi rok ključne industrije v polu tako razvile, da lahko vzpostavijo sekundarne
mestne centre, s svojo značilno ključno industrijo in pozitivnimi ter negativ-
nimi učinki. Teorija pola rasti torej predvideva prevlado pozitivnih učinkov
nad negativnimi in ekonomski razvoj v celotni regiji (Wheeler et al., 1998,
48). Širjenje vpliva mestnih središč na zaledje in regijo je, kot smo že omenili,
odvisno od velikosti mesta, njegovih centralnih funkcij in razvitosti industri-
je v mestu. Penouil predpostavlja hierarhijsko urejeno mrežo mest v prostoru,
kjer večja mesta kot močnejša industrijska središča širijo svoj ekonomski vpliv
v večjem obsegu kot manjša mesta oz. industrijska središča. V primeru kon-
stantnega, intenzivnega stika (preko dobrih prometnih poti) med, praviloma,
večjimi središči pa lahko pride do nastanka urbanega/industrijskega pasu (Pe-
nouil, 1972, 120)12.
Dodatno še razlikujemo prisotnost in vpliv polov oz. točk rasti v raz-
vitih in v manj razvitih regijah (under-developed region). V nerazvitih regi-
jah so večinoma prisotne točke rasti, torej mesta, ki so centri ekonomskega
razvoja, ampak imajo v regiji omejen vpliv (Penouil, 1972, 129). Ta mesta so
središča sekundarnih in terciarnih dejavnosti, monetarne in blagovne me-
njave (za razliko od podeželja, kjer prevladuje samozadostno gospodarstvo),
centri urbanih navad in vzorcev obnašanja ter viri novih tehnologij ali dob-
rin (Penouil, 1972, 131, 141; Friedmann, 1956). Njihovi pozitivni učinki na
regijo so povezani z izgradnjo npr. prometne infrastrukture, ki lahko ko-
risti celotni regiji, ter tudi z razvojem ključne industrije, ki lahko v prime-
ru usmerjenosti na izvoz stimulira rast drugih industrijskih panog (Penou-
il, 1972, 135). Toda za nerazvito regijo velja močan polarizacijski učinek, ko
aglomeracija industrij v mestu in prometna infrastruktura delujeta v korist
gospodarskega razvoja mesta, pri tem pa negativno vplivata na prevladujo-
če samozadostno agrarno zaledje (Penouil, 1972, 136). Tako v nerazvitih re-
gijah zaradi razlike v ekonomski strukturi in razvoju pa tudi zaradi razlik
med mestnim in podeželskim življenjskim stilom obstaja velika nevarnost,
da je urbani center popolnoma ločen od okolja in da se razlike v razvoju še
poglabljajo (Penouil, 1972, 132).13
11 Glej tudi Myrdal, 1958.
12 Glej tudi Winder, 1999.
13 »The urban pole is more a centre of imbalance than a centre of growth.« (Penouil, 1972, 139)
92
