Page 26 - Gomezelj Omerzel, Doris. 2015. Inovativnost kot ključni dejavnik uspešnosti podjetja. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 26
inovativ nost kot ključni dejav nik uspešnosti podjetja
(Lin, Chen in Chang 2011) ter osredotočanje na potrebe turistov (Shaw, Bailey in Williams
2011). Hoteli pa morajo biti inovativni tudi na okoljskem področju (Best in Thapa 2013; Le
et al. 2006; Smerecnik in Andersen 2011; Chou 2014; Kasim et al. 2014; Nelson in Dea-
le 2014).
Rezultate oziroma učinke inovativnosti v turističnih podjetjih pa so analizirali Petrou
in Daskalopoulou (2009), Blake, Sinclair in Soria (2006), Lin (2013), Dwyer et al. (2014),
posebej so še vpliv inovativnosti na konkurenčnost hotelskih podjetij, vrednost podjetja in
poslovno uspešnost raziskovali Grissemann, Plank in Brunner-Sperdin (2013), Pivcevic in
Pranicevic (2012), Rogerson (2013), Nicolau in Santa-Maria (2013), Orfila-Sintes in Matts-
son (2009).
Podjetja v turizmu morajo ambiciozno pristopiti k načrtovanju inovacijskih aktivno-
sti (Ropret, Jakulin in Likar 2014), po drugi strani pa morajo biti sposobna s pomočjo sis-
tematičnega pristopa celovito upravljati inovacije (Strukelj in Suligoj 2014; Strambach in
Surmeier 2013). Različna turistična podjetja in organizacijske interesne skupine na povsem
različne načine pristopajo k inovacijam (Brooker in Joppe 2014), prav tako je možno inova-
cije na različne načine meriti (Krizaj, Brodnik in Bukovec 2014).
Hjalagerjeva in Flagestad (2012) sta analizirala inovacijski proces na primeru festiva-
lov in dogodkov, pomembnost okoljskih inovacij pa so poudarili Jacob, Florido in Aguilo
(2010) ter Lawton in Weaver (2010).
Pri raziskovanju malih turističnih podjetij v družinski lasti so avtorji spoznali, da le
manjše število malih turističnih podjetij kaže visoko raven inovativnosti in predvsem za-
radi pomanjkanja sredstev za razvoj inovacij raje posnemajo zamisli, ki so jih pred njimi že
preizkusili drugi. Vsekakor pa značilnosti podjetnikov in podjetja vplivajo na inovacijsko
dejavnost v malem turističnem podjetju, ter posledično na rast prihodka in uspešnost (Ny-
bakk in Hansen 2008; Zyl in Mathur-Helm 2007; Nieto, Hernandez-Maestro in Munoz-
-Gallego 2011; Cederholm in Hultman 2010; Brooker et al. 2011; Tejada in Moreno 2013;
Ozgener in Iraz 2006). Crnogaj et al. (2014) ugotavljajo, da so predvsem trajnostni podje-
tniki zaradi svoje ozaveščenosti o varstvu okolja pozitivno naravnani k inovacijam.
O pomenu inovacij za gospodarsko rast regije ni nobenega dvoma (Pinto in Guerreiro
2008). Vzporedno z novimi značilnostmi turistov se pojavljajo nove oblike turizma. Pozna-
vanje turističnega povpraševanja lahko resnično pripomore pri inovaciji produkta (Diaz-
-Perez, Bethencourt-Cejas in Alvarez-Gonzalez 2005; Paskaleva-Shapira, Azorin in Chia-
bai 2008 Mayer 2009; Lee, Tussyadiah in Zach 2010), seveda pa je pri tem treba upoštevati
tudi mnenje lokalnega prebivalstva (Erb 2000). Inovativni poskusi so v turistični destinaci-
ji vedno dobrodošli, še posebej če imajo za cilj uvajanje novih poslovnih strategij (Stambo-
ulis in Skayannis 2003). Tudi napredne tehnologije in inovativne tehnološke prakse bi mo-
rale biti v zadostni meri izkoriščene za namene pospeševanja uspešnosti in rasti turističnih
destinacij (Pantano in Corvello 2014), kakor tudi za preoblikovanje turističnih destinacij v
trajnostne in na znanju temelječe destinacije (Racherla, Hu in Hyun, 2008).
Podobno, kot je mreženje pomembno za posamezna podjetja, je povezovanje med tu-
rističnimi akterji znotraj destinacije pa tudi iz drugih destinacij pomembno za razvoj in
konkurenčnost turistične destinacije (Ness et al. 2014; Ferreira in Estevao 2012; Halki-
er in Therkelsen 2013; Baggio in Cooper 2010; Dabphet, Scott in Ruhanen 2012; Schmal-
legger, Taylor in Carson 2011; Hjalager 2010), to še zlasti velja za manj razvite destinaci-
24
(Lin, Chen in Chang 2011) ter osredotočanje na potrebe turistov (Shaw, Bailey in Williams
2011). Hoteli pa morajo biti inovativni tudi na okoljskem področju (Best in Thapa 2013; Le
et al. 2006; Smerecnik in Andersen 2011; Chou 2014; Kasim et al. 2014; Nelson in Dea-
le 2014).
Rezultate oziroma učinke inovativnosti v turističnih podjetjih pa so analizirali Petrou
in Daskalopoulou (2009), Blake, Sinclair in Soria (2006), Lin (2013), Dwyer et al. (2014),
posebej so še vpliv inovativnosti na konkurenčnost hotelskih podjetij, vrednost podjetja in
poslovno uspešnost raziskovali Grissemann, Plank in Brunner-Sperdin (2013), Pivcevic in
Pranicevic (2012), Rogerson (2013), Nicolau in Santa-Maria (2013), Orfila-Sintes in Matts-
son (2009).
Podjetja v turizmu morajo ambiciozno pristopiti k načrtovanju inovacijskih aktivno-
sti (Ropret, Jakulin in Likar 2014), po drugi strani pa morajo biti sposobna s pomočjo sis-
tematičnega pristopa celovito upravljati inovacije (Strukelj in Suligoj 2014; Strambach in
Surmeier 2013). Različna turistična podjetja in organizacijske interesne skupine na povsem
različne načine pristopajo k inovacijam (Brooker in Joppe 2014), prav tako je možno inova-
cije na različne načine meriti (Krizaj, Brodnik in Bukovec 2014).
Hjalagerjeva in Flagestad (2012) sta analizirala inovacijski proces na primeru festiva-
lov in dogodkov, pomembnost okoljskih inovacij pa so poudarili Jacob, Florido in Aguilo
(2010) ter Lawton in Weaver (2010).
Pri raziskovanju malih turističnih podjetij v družinski lasti so avtorji spoznali, da le
manjše število malih turističnih podjetij kaže visoko raven inovativnosti in predvsem za-
radi pomanjkanja sredstev za razvoj inovacij raje posnemajo zamisli, ki so jih pred njimi že
preizkusili drugi. Vsekakor pa značilnosti podjetnikov in podjetja vplivajo na inovacijsko
dejavnost v malem turističnem podjetju, ter posledično na rast prihodka in uspešnost (Ny-
bakk in Hansen 2008; Zyl in Mathur-Helm 2007; Nieto, Hernandez-Maestro in Munoz-
-Gallego 2011; Cederholm in Hultman 2010; Brooker et al. 2011; Tejada in Moreno 2013;
Ozgener in Iraz 2006). Crnogaj et al. (2014) ugotavljajo, da so predvsem trajnostni podje-
tniki zaradi svoje ozaveščenosti o varstvu okolja pozitivno naravnani k inovacijam.
O pomenu inovacij za gospodarsko rast regije ni nobenega dvoma (Pinto in Guerreiro
2008). Vzporedno z novimi značilnostmi turistov se pojavljajo nove oblike turizma. Pozna-
vanje turističnega povpraševanja lahko resnično pripomore pri inovaciji produkta (Diaz-
-Perez, Bethencourt-Cejas in Alvarez-Gonzalez 2005; Paskaleva-Shapira, Azorin in Chia-
bai 2008 Mayer 2009; Lee, Tussyadiah in Zach 2010), seveda pa je pri tem treba upoštevati
tudi mnenje lokalnega prebivalstva (Erb 2000). Inovativni poskusi so v turistični destinaci-
ji vedno dobrodošli, še posebej če imajo za cilj uvajanje novih poslovnih strategij (Stambo-
ulis in Skayannis 2003). Tudi napredne tehnologije in inovativne tehnološke prakse bi mo-
rale biti v zadostni meri izkoriščene za namene pospeševanja uspešnosti in rasti turističnih
destinacij (Pantano in Corvello 2014), kakor tudi za preoblikovanje turističnih destinacij v
trajnostne in na znanju temelječe destinacije (Racherla, Hu in Hyun, 2008).
Podobno, kot je mreženje pomembno za posamezna podjetja, je povezovanje med tu-
rističnimi akterji znotraj destinacije pa tudi iz drugih destinacij pomembno za razvoj in
konkurenčnost turistične destinacije (Ness et al. 2014; Ferreira in Estevao 2012; Halki-
er in Therkelsen 2013; Baggio in Cooper 2010; Dabphet, Scott in Ruhanen 2012; Schmal-
legger, Taylor in Carson 2011; Hjalager 2010), to še zlasti velja za manj razvite destinaci-
24
