Page 25 - Gomezelj Omerzel, Doris. 2015. Inovativnost kot ključni dejavnik uspešnosti podjetja. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 25
sistematični pregled literature
inovativnost (Romeiro in Costa 2010, Tolstad 2014). Erkus-Ozturk (2009, 2010) raziskuje
vlogo lokalnega in globalnega mreženja v turističnih podjetjih, Fadeeva (2004) pa ocenju-
je učinke mreženja pri razvijanju trajnostnega razvoja. Nedvomno ima mreženje še poseben
pomen za mala in srednje velika podjetja, saj se ta podjetja prav preko mreže lahko vključi-
jo v inovativne priložnosti (Matlay in Westhead 2005; Novelli, Schmitz in Spencer 2006;
Hallenga-Brink in Brezet 2005; Fuglsang in Eide 2013). Le sodelovanje in uspešno mreže-
nje med turističnimi deležniki lahko prispeva k turističnemu prihodku (Makkonen in Ho-
kkanen, 2013) ter posledično h gospodarski uspešnosti, zato morajo ustvarjalci turistične
politike pospešiti povezovanje in mreženje (Estevao in Ferreira 2012; Zach 2012).
Čeprav je vpliv IKT na inovativnost in posledično na uspešnost še vedno težko meri-
ti, je povezanost zelo verjetna. IKT in drugi novi družabni mediji lahko povečajo inovativ-
ne sposobnosti podjetij (Sigala 2012; Sigala 2014; Sigala in Chalkiti 2014; Aldebert, Dang
in Longhi, 2011; Spencer, Buhalis in Moital 2012; Karanasios in Burgess 2008) in spod-
bujajo skupinsko delo, ko se razvija nov produkt ali storitev (Akoumianakis 2014). O spo-
sobnosti upravljanja tehnologije (vključno z družabnimi mediji, zlasti YouTubom, Facebo-
okom in Twitterjem) je razpravljal Badawy (2009). Svetovni splet in elektronsko naročanje
turističnih paketov vpliva na gospodarsko rast podjetij (Nedelea in Bălan 2010; Hashim in
Murphy 2007; Munar 2012). To je še posebno očitno pri namestitveni dejavnosti (Yusta,
Ruiz in Zarco 2010; Martin-Rojas, Garcia-Morales in Mihi-Ramirez 2014), kakor tudi pri
potovalnih agencijah in drugih organizatorjih potovanj (Hung et al. 2011; Murphy in Tan
2003; Cheng in Cho 2011; Potgieter, de Jager in van Heerden 2010). Zato je treba vzpod-
bujati rabo tehnologije (Lim 2009) ter izobraževanje zaposlenih za različne kompetence na
področju IKT (Mbatha 2013; Oliveira in Martins 2010). Uvajanje IKT in spletne inovaci-
je lahko bistveno pripomorejo k večji izkoriščenosti kapacitet, nižjemu vplivu sezonskosti,
izboljšanju prodaje in podobno (Garau Vadell in Orfila-Sintes 2008; Jimenez-Zarco, Mar-
tinez-Ruiz in Izquierdo-Yusta 2011; Glavas in Mathews 2014) in na strateške odločitve pri
operativnem vodenju letalskih poti (Buhalis 2004).
Avtorje, ki so iskali povezave med dejavniki inovativnosti, inovativnostjo in učinki
inovativnosti v podjetjih iz turistične panoge, lahko delimo v dve skupini. Ključne dejavni-
ke inovativnosti (obvladovanje in uporaba IKT, vodstvene značilnosti, organizacijska kul-
ture, struktura organizacije, kompetence managerjev, konkurenčni pritiski, tržni trendi,
nacionalna infrastruktura, raven e-trženja, človeški viri, sposobnosti raziskovanja in razvo-
ja, velikost podjetja, upravljanje odnosov s strankami, družbeno odgovorno upravljanje z
inovacijami in podobno) so v svojih delih analizirali Kumar, Kumar in de Grosbois (2008),
El-Gohary (2012), Chan, Go in Pine (1998), Spencer, Buhalis in Moital (2012), Rønningen
(2010), Fernandez, Cala in Domecq (2011), Sundbo, Orfila-Sintes in Sorensen (2007), No-
taro, Paletto in Piffer (2012), Trigo in Vence (2012), Cano et al. (2001), Peng in Lai (2014),
Alonso-Almeida in Llach (2013), Huang (2008), Zenko in Sardi (2014) in Chia-Jen (2013),
Chang, Gong in Shum (2011), Bellou in Andronikidis (2008), Orfila-Sintes, Crespi-Clade-
ra in Martinez-Ros (2005), Martínez-Ros in Orfila-Sintes (2009), Martínez-Ros in Orfila-
-Sintes (2012), Vila, Enz in Costa (2012), Jacob in Groizard (2007), Lin (2013) in Mattsson
in Orfila-Sintes (2014). Pomanjkljivo inoviranje je lahko ključna ovira pri pridobivanju no-
vih strank (Chathoth et al. 2014). V hotelski dejavnosti je za učinkovito inoviranje še pose-
bej potrebno znanje ((Thomas in Wood 2014), inovacijam naklonjeni in odprti managerji
23
inovativnost (Romeiro in Costa 2010, Tolstad 2014). Erkus-Ozturk (2009, 2010) raziskuje
vlogo lokalnega in globalnega mreženja v turističnih podjetjih, Fadeeva (2004) pa ocenju-
je učinke mreženja pri razvijanju trajnostnega razvoja. Nedvomno ima mreženje še poseben
pomen za mala in srednje velika podjetja, saj se ta podjetja prav preko mreže lahko vključi-
jo v inovativne priložnosti (Matlay in Westhead 2005; Novelli, Schmitz in Spencer 2006;
Hallenga-Brink in Brezet 2005; Fuglsang in Eide 2013). Le sodelovanje in uspešno mreže-
nje med turističnimi deležniki lahko prispeva k turističnemu prihodku (Makkonen in Ho-
kkanen, 2013) ter posledično h gospodarski uspešnosti, zato morajo ustvarjalci turistične
politike pospešiti povezovanje in mreženje (Estevao in Ferreira 2012; Zach 2012).
Čeprav je vpliv IKT na inovativnost in posledično na uspešnost še vedno težko meri-
ti, je povezanost zelo verjetna. IKT in drugi novi družabni mediji lahko povečajo inovativ-
ne sposobnosti podjetij (Sigala 2012; Sigala 2014; Sigala in Chalkiti 2014; Aldebert, Dang
in Longhi, 2011; Spencer, Buhalis in Moital 2012; Karanasios in Burgess 2008) in spod-
bujajo skupinsko delo, ko se razvija nov produkt ali storitev (Akoumianakis 2014). O spo-
sobnosti upravljanja tehnologije (vključno z družabnimi mediji, zlasti YouTubom, Facebo-
okom in Twitterjem) je razpravljal Badawy (2009). Svetovni splet in elektronsko naročanje
turističnih paketov vpliva na gospodarsko rast podjetij (Nedelea in Bălan 2010; Hashim in
Murphy 2007; Munar 2012). To je še posebno očitno pri namestitveni dejavnosti (Yusta,
Ruiz in Zarco 2010; Martin-Rojas, Garcia-Morales in Mihi-Ramirez 2014), kakor tudi pri
potovalnih agencijah in drugih organizatorjih potovanj (Hung et al. 2011; Murphy in Tan
2003; Cheng in Cho 2011; Potgieter, de Jager in van Heerden 2010). Zato je treba vzpod-
bujati rabo tehnologije (Lim 2009) ter izobraževanje zaposlenih za različne kompetence na
področju IKT (Mbatha 2013; Oliveira in Martins 2010). Uvajanje IKT in spletne inovaci-
je lahko bistveno pripomorejo k večji izkoriščenosti kapacitet, nižjemu vplivu sezonskosti,
izboljšanju prodaje in podobno (Garau Vadell in Orfila-Sintes 2008; Jimenez-Zarco, Mar-
tinez-Ruiz in Izquierdo-Yusta 2011; Glavas in Mathews 2014) in na strateške odločitve pri
operativnem vodenju letalskih poti (Buhalis 2004).
Avtorje, ki so iskali povezave med dejavniki inovativnosti, inovativnostjo in učinki
inovativnosti v podjetjih iz turistične panoge, lahko delimo v dve skupini. Ključne dejavni-
ke inovativnosti (obvladovanje in uporaba IKT, vodstvene značilnosti, organizacijska kul-
ture, struktura organizacije, kompetence managerjev, konkurenčni pritiski, tržni trendi,
nacionalna infrastruktura, raven e-trženja, človeški viri, sposobnosti raziskovanja in razvo-
ja, velikost podjetja, upravljanje odnosov s strankami, družbeno odgovorno upravljanje z
inovacijami in podobno) so v svojih delih analizirali Kumar, Kumar in de Grosbois (2008),
El-Gohary (2012), Chan, Go in Pine (1998), Spencer, Buhalis in Moital (2012), Rønningen
(2010), Fernandez, Cala in Domecq (2011), Sundbo, Orfila-Sintes in Sorensen (2007), No-
taro, Paletto in Piffer (2012), Trigo in Vence (2012), Cano et al. (2001), Peng in Lai (2014),
Alonso-Almeida in Llach (2013), Huang (2008), Zenko in Sardi (2014) in Chia-Jen (2013),
Chang, Gong in Shum (2011), Bellou in Andronikidis (2008), Orfila-Sintes, Crespi-Clade-
ra in Martinez-Ros (2005), Martínez-Ros in Orfila-Sintes (2009), Martínez-Ros in Orfila-
-Sintes (2012), Vila, Enz in Costa (2012), Jacob in Groizard (2007), Lin (2013) in Mattsson
in Orfila-Sintes (2014). Pomanjkljivo inoviranje je lahko ključna ovira pri pridobivanju no-
vih strank (Chathoth et al. 2014). V hotelski dejavnosti je za učinkovito inoviranje še pose-
bej potrebno znanje ((Thomas in Wood 2014), inovacijam naklonjeni in odprti managerji
23
