Page 66 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 66
hotelov, koncepti hotelskih restavracij po tujem vzoru itd.). Leta se je pričelo obna-
vljati hotel Palace in dozidavati hotel Triglav v Kopru. Ta dva objekta sta bila s hotelom Tu-
rist v Ankaranu (bivši Sv. Nikolaj) prva nosilca »novega« turističnega razvoja. Omenjena
hotela sta prve goste sprejela v poletni sezoni . Kljub temu so gostinske in turistične ka-
pacitete dosegale komaj predvojnih zmogljivosti. Leta je bilo v OLO Koper:
državnih, zadružnih, podjetjih raznih organizacij, zasebnih gostinskih podjetji in
sindikalnih počitniških domov. Med zasebnimi obrati so prevladovali prehrambni obra-
ti, med katerimi je največ gostiln ( ), kavarn ( ), barov ( ) ter le en hotel z restavracijo.
Nov gospodarski sistem pa je gostincem povzročil obilico težav. Do uveljavitve proste
trgovine so gostinska podjetja družbenega sektorja dobivala kontingente glavnih artiklov
po nižjih cenah, z uvedbo proste trgovine pa so se cene nekaterih artiklov povečale do ,
čemur je dodatno botrovalo veliko število zaposlenih v gostinskem sektorju. Problem sla-
bega nančnega poslovanja se je kazal v celotnem gostinskem sektorju, kjer je večina podje-
tij izkazovala negativno nančno poslovanje. Nastale razmere so skušali sanirati z dvigom
cen in zmanjšanjem operativnih stroškov. V letu je bila ponovno opravljena reorgani-
zacija, na osnovi katere so večje število manjših obratov, zaradi optimizacije poslovanja, pri-
pojili večjim obratom. Nastala so nova – mestna gostinska podjetja Koper, Izola, Portorož
in Piran ter nekatera druga okrajna gostinska podjetja. Nekateri manjši (družbeno nezani-
mivi) obrati so bili dani v t. i. socialistični zakup. Struktura gostinskih obratov je bila leta
sestavljena iz treh petin družbenih obratov ( , ), zasebni sektor pa je predstavljal
dve petini ( , ) celotne gostinske mreže.
Nov odlok o gostinskih obratih iz leta je podrobno določil oblike organiziranja
javnih, zadružnih in družbenih gostinskih obratov ter pogoje poslovanja zasebnih gostin-
skih obratov. Po opremi in glede na vrsto ponudbe so se prehrambni gostinski obrati delili
na: restavracije, gostilne, točilnice, bifeje, kavarne, bare, slaščičarne, menze in krčme. Poslo-
vanje zasebnih obratov je potekalo pod strogim nadzorom, posebej pa so bili določeni po-
goji za ohranitev obrtnega dovoljenja. Reorganizacija gostinske mreže je bila usmerjena k
povečanju prometa in pridobitvi večjega števila tujih gostov. Težnja po dvigu kakovosti se
je odražala tudi v gostinskih srečanjih (Gostinsko-turistični zbor) in novih oblikah pove-
zovanja in sodelovanja. Iz arhivskega gradiva je razvidno, da se je v petdesetih letih število
sedišč v prehrambnih gostinskih obratih konstantno povečevalo. Temu je botrovalo pred-
vsem načrtno urejanje javne infrastrukture (kanalizacija, vodovod), odpiranje novih, adap-
tiranih penzionskih obratov ter vse večje število sezonskih obratov.
»VU II , t. e. , a. e. . Poročilo o stanju gostinstva in turizma. Koper, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Turizem in gostinstvo v Istrskem okrožju Svobodnega tržaškega omrežja.«
Ibid.
Po jugoslovanskem vzoru se uvaja koncept socialističnega zakupa. Gostišča niso smela imeti več kot pet zaposle-
nih.
»SI PAK KP , t. e. , a. e. ., Svet za gospodarstvo, gostinstvo in turizem.«
Istega leta je ustanovljena Trgovinska in gostinska zbornica okraja Koper, v okviru katere deluje Stalni odbor za
gostinstvo in turizem.
»UV OLO, , - UV OLO, leto II., št. , Koper, . novembra , Odlok o gostinskih obratih.«,
Leta je organiziran prvi gostinsko-turistični zbor.
»VU II , t. e. , a. e. . Poročilo o stanju gostinstva in turizma. Koper, . . .«
vljati hotel Palace in dozidavati hotel Triglav v Kopru. Ta dva objekta sta bila s hotelom Tu-
rist v Ankaranu (bivši Sv. Nikolaj) prva nosilca »novega« turističnega razvoja. Omenjena
hotela sta prve goste sprejela v poletni sezoni . Kljub temu so gostinske in turistične ka-
pacitete dosegale komaj predvojnih zmogljivosti. Leta je bilo v OLO Koper:
državnih, zadružnih, podjetjih raznih organizacij, zasebnih gostinskih podjetji in
sindikalnih počitniških domov. Med zasebnimi obrati so prevladovali prehrambni obra-
ti, med katerimi je največ gostiln ( ), kavarn ( ), barov ( ) ter le en hotel z restavracijo.
Nov gospodarski sistem pa je gostincem povzročil obilico težav. Do uveljavitve proste
trgovine so gostinska podjetja družbenega sektorja dobivala kontingente glavnih artiklov
po nižjih cenah, z uvedbo proste trgovine pa so se cene nekaterih artiklov povečale do ,
čemur je dodatno botrovalo veliko število zaposlenih v gostinskem sektorju. Problem sla-
bega nančnega poslovanja se je kazal v celotnem gostinskem sektorju, kjer je večina podje-
tij izkazovala negativno nančno poslovanje. Nastale razmere so skušali sanirati z dvigom
cen in zmanjšanjem operativnih stroškov. V letu je bila ponovno opravljena reorgani-
zacija, na osnovi katere so večje število manjših obratov, zaradi optimizacije poslovanja, pri-
pojili večjim obratom. Nastala so nova – mestna gostinska podjetja Koper, Izola, Portorož
in Piran ter nekatera druga okrajna gostinska podjetja. Nekateri manjši (družbeno nezani-
mivi) obrati so bili dani v t. i. socialistični zakup. Struktura gostinskih obratov je bila leta
sestavljena iz treh petin družbenih obratov ( , ), zasebni sektor pa je predstavljal
dve petini ( , ) celotne gostinske mreže.
Nov odlok o gostinskih obratih iz leta je podrobno določil oblike organiziranja
javnih, zadružnih in družbenih gostinskih obratov ter pogoje poslovanja zasebnih gostin-
skih obratov. Po opremi in glede na vrsto ponudbe so se prehrambni gostinski obrati delili
na: restavracije, gostilne, točilnice, bifeje, kavarne, bare, slaščičarne, menze in krčme. Poslo-
vanje zasebnih obratov je potekalo pod strogim nadzorom, posebej pa so bili določeni po-
goji za ohranitev obrtnega dovoljenja. Reorganizacija gostinske mreže je bila usmerjena k
povečanju prometa in pridobitvi večjega števila tujih gostov. Težnja po dvigu kakovosti se
je odražala tudi v gostinskih srečanjih (Gostinsko-turistični zbor) in novih oblikah pove-
zovanja in sodelovanja. Iz arhivskega gradiva je razvidno, da se je v petdesetih letih število
sedišč v prehrambnih gostinskih obratih konstantno povečevalo. Temu je botrovalo pred-
vsem načrtno urejanje javne infrastrukture (kanalizacija, vodovod), odpiranje novih, adap-
tiranih penzionskih obratov ter vse večje število sezonskih obratov.
»VU II , t. e. , a. e. . Poročilo o stanju gostinstva in turizma. Koper, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Turizem in gostinstvo v Istrskem okrožju Svobodnega tržaškega omrežja.«
Ibid.
Po jugoslovanskem vzoru se uvaja koncept socialističnega zakupa. Gostišča niso smela imeti več kot pet zaposle-
nih.
»SI PAK KP , t. e. , a. e. ., Svet za gospodarstvo, gostinstvo in turizem.«
Istega leta je ustanovljena Trgovinska in gostinska zbornica okraja Koper, v okviru katere deluje Stalni odbor za
gostinstvo in turizem.
»UV OLO, , - UV OLO, leto II., št. , Koper, . novembra , Odlok o gostinskih obratih.«,
Leta je organiziran prvi gostinsko-turistični zbor.
»VU II , t. e. , a. e. . Poročilo o stanju gostinstva in turizma. Koper, . . .«
