Page 41 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 41
kategorizacija nastanitvenih obratov v sloveniji
In kje je težava z ocenjevalci? Trenutno imamo registriranih 11 ocenjevalcev,
pooblastilo jim podeli gospodarski minister na podlagi pravilnika. A pravilnik
po ustavi ni zadostna podlaga za prenašanje javnih pooblastil, torej so pooblastila
ocenjevalcem brez pravne podlage. Nezakonitost je po petih letih veljavnosti
pravilnika opazilo ljubljansko upravno sodišče, ki je v sodbi ugotovilo, da pravzaprav
nimamo zakonske podlage za pooblaščanje ocenjevalcev.
Z ugotovitvijo upravnega sodišča se strinja pravnik Rajko Pirnat: V zakonu o
gostinstvu ni nikakršne podlage, da bi se upravna naloga (določitev kategorizacije
nastanitvenega obrata) prenesla kot javno pooblastilo na določene osebe (ocenjevalce).
Skladno s 121. členom ustave je mogoče javno pooblastilo prenesti le z zakonom ali na
podlagi zakona, kar pomeni, da mora zakon vsaj določiti, kaj je predmet zadevnega
javnega pooblastila, kakšne pogoje mora izpolnjevati pooblaščena oseba in po
kakšnem postopku se lahko pooblastilo podeli. Tega ne more urediti sam minister
s svojim pravilnikom… .Tega stališča upravnega sodišča sicer ni mogoče prezreti,
vendar je dejstvo, da pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov še vedno velja,
saj ga nihče ni razveljavil. To tudi pomeni, da veljajo vse izvedene kategorizacije
nastanitvenih objektov, opravljene na podlagi tega pravilnika. Torej ni potrebe, da bi
popravljali stanje, pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu ter zatrjujejo, da bodo
pri načrtovani spremembi pravilnika skrbno proučili tudi omenjeno sodbo.«
Ob vseh padcih in vzponih slovenskega sistema kategorizacije je potrebno poudariti,
da je bil sistem v letu 2009 moderen, evropsko primerljiv in v določenih elementih v medna-
rodnem merilu tudi inovativen. Slovenski hotelirji so mu večkrat očitali togost (predvsem
zaradi obveznih kvadratur sob in kopalnic ter podobnih elementov tehnične kakovosti),
prenormiranost, subjektivnost ocenjevalcev, neenakost presoje pri različnih ocenjevalcih,
prepogoste kontrole, nesmiselne kriterije (pregrada pri kadi), zastarelost kriterijev, preveli-
ko količino kriterijev in podobno. Več o stališčih hotelirjev bomo spregovorili v poglavju,
kjer povzemamo raziskavo iz leta 2014.
Omejitve so sledile predvsem krovnemu strateškemu cilju iz državnih strategij razvo-
ja turizma – splošnemu dvigu kakovosti v turizmu.
Na tem mestu se je potrebno obrniti v bodoči razvoj sistema kategorizacije, vse izgo-
vorjene in napisane dileme v zadnjih petih letih pa bomo preverjali z raziskavo mnenj glav-
nih deležnikov v turizmu.
41
In kje je težava z ocenjevalci? Trenutno imamo registriranih 11 ocenjevalcev,
pooblastilo jim podeli gospodarski minister na podlagi pravilnika. A pravilnik
po ustavi ni zadostna podlaga za prenašanje javnih pooblastil, torej so pooblastila
ocenjevalcem brez pravne podlage. Nezakonitost je po petih letih veljavnosti
pravilnika opazilo ljubljansko upravno sodišče, ki je v sodbi ugotovilo, da pravzaprav
nimamo zakonske podlage za pooblaščanje ocenjevalcev.
Z ugotovitvijo upravnega sodišča se strinja pravnik Rajko Pirnat: V zakonu o
gostinstvu ni nikakršne podlage, da bi se upravna naloga (določitev kategorizacije
nastanitvenega obrata) prenesla kot javno pooblastilo na določene osebe (ocenjevalce).
Skladno s 121. členom ustave je mogoče javno pooblastilo prenesti le z zakonom ali na
podlagi zakona, kar pomeni, da mora zakon vsaj določiti, kaj je predmet zadevnega
javnega pooblastila, kakšne pogoje mora izpolnjevati pooblaščena oseba in po
kakšnem postopku se lahko pooblastilo podeli. Tega ne more urediti sam minister
s svojim pravilnikom… .Tega stališča upravnega sodišča sicer ni mogoče prezreti,
vendar je dejstvo, da pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov še vedno velja,
saj ga nihče ni razveljavil. To tudi pomeni, da veljajo vse izvedene kategorizacije
nastanitvenih objektov, opravljene na podlagi tega pravilnika. Torej ni potrebe, da bi
popravljali stanje, pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu ter zatrjujejo, da bodo
pri načrtovani spremembi pravilnika skrbno proučili tudi omenjeno sodbo.«
Ob vseh padcih in vzponih slovenskega sistema kategorizacije je potrebno poudariti,
da je bil sistem v letu 2009 moderen, evropsko primerljiv in v določenih elementih v medna-
rodnem merilu tudi inovativen. Slovenski hotelirji so mu večkrat očitali togost (predvsem
zaradi obveznih kvadratur sob in kopalnic ter podobnih elementov tehnične kakovosti),
prenormiranost, subjektivnost ocenjevalcev, neenakost presoje pri različnih ocenjevalcih,
prepogoste kontrole, nesmiselne kriterije (pregrada pri kadi), zastarelost kriterijev, preveli-
ko količino kriterijev in podobno. Več o stališčih hotelirjev bomo spregovorili v poglavju,
kjer povzemamo raziskavo iz leta 2014.
Omejitve so sledile predvsem krovnemu strateškemu cilju iz državnih strategij razvo-
ja turizma – splošnemu dvigu kakovosti v turizmu.
Na tem mestu se je potrebno obrniti v bodoči razvoj sistema kategorizacije, vse izgo-
vorjene in napisane dileme v zadnjih petih letih pa bomo preverjali z raziskavo mnenj glav-
nih deležnikov v turizmu.
41
