Page 36 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 36
kategorizacija nastanitvenih obratov
3, dopustna odstopanja pa so se dodatno razširila tudi na avtorsko zaščitene objekte.
Hkrati je bila imenovana ekspertna skupina za posodobitev sistema kategorizacije,
ki je pripravila izhodišča za sistem kategorizacije iz leta 2008. Pripravljen je bil tudi
novi program usposabljanja ocenjevalcev, ocenjevalci so z novim pravilnikom dobili
širša oz. večja pooblastila. Osnova za posodobitev sistema kategorizacije je bil takratni
nemški kategorizacijski list za hotele, ki je vseboval obvezne in izbirne elemente ter
določal točkovni nivo posamezne kategorije. Kasneje je ta kategorizacijski list služil
za osnovo priprave kategorizacijskega lista Hotelstars.eu, ki ga postopoma uvajajo pri
kategorizaciji hotelov v 12 evropskih državah.«
Kategorizacija nastanitvenih obratov v Sloveniji je danes določena z Zakonom o go-
stinstvu (Uradni list RS, št. 93/2007) oz. področneje z dvema pravilnikoma – s Pravilnikom
o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/2008 ter kasnejše dopolnitve
št. 80/2008-popravek, št. 115/2008 in št. 72/2009) ter Pravilnikom o minimalnih tehničnih
pogojih in obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št.21/2014).
Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj – MGRT na svoji spletni strani navaja še
dva pravilnika, ki sta vezana na sobodajalce in turistične kmetije, vendar ju ne bomo pose-
bej izpostavljali.
Veljavni Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov je bil pripravljen leta 2008 in
je stopil v veljavo s 1. 1. 2009, z možnostjo, da se nastanitveni obrati v enem letu prilagodijo
novim zahtevam. V praksi se je dogajalo, da veliko hotelov po novem sistemu še ni bilo ka-
tegorizirano do sredine leta 2010.
MGRT (http://www.mgrt.gov.si) je ob uvedbi novega sistema v letu 2008 na svoji
spletni strani zapisalo, da uvaja nov sistem z namenom zagotavljanja čim višje ravni kako-
vosti storitev. Po njihovem mnenju nov sistem kategorizacije upošteva vse evropske zahteve
na področju standardov opremljenosti ter storitev in je povsem primerljiv s sistemi katego-
rizacije v drugih razvitih turističnih državah oz. državah, od koder prihaja v Slovenijo ve-
čina tujih gostov.
Kot eno od temeljnih značilnosti je poudarjalo MGRT večjo fleksibilnost sistema,
saj v skladu z željami turističnega gospodarstva vključuje tako obvezne kot izbirne elemen-
te (točkovni seštevek mora zadostiti zahtevam za doseganje določene kategorije).
Tudi Rumbak (2012) kot soavtor navaja, da je Slovenija je v začetku leta 2009 prešla iz
obveznega predpisovanja minimalnih elementov na kombiniran sistem obveznih in izbir-
nih elementov ter določanja nivoja točkovnih vrednosti za posamezno kategorijo.
Kot glavne prednosti tudi v mednarodnem smislu obstoječega sistema Rumbak nava-
ja elektronski sistem kategorizacije in poenotenost kategorizacijskih listov za vse vrste na-
stanitvenih obratov.
Pravilnik, predvsem njegove priloge – kategorizacijski listi – so se po sprejetju še tri-
krat spreminjali. Po mnenju Rumbaka (2012, s4)
»se je izkazala potreba po uvedbi določenih odstopanj pri velikosti sob in kopalnic,
odprto pa je ostalo vprašanje dostopa za invalide v vseh nastanitvenih obratih, ne glede
na število sob, ter glede klime v 4. kategoriji. Prav tako ni pa bilo razrešeno vprašanje,
kako naj gost ve, da mora bivati v manj udobni sobi, ker je bil hotel zgrajen pred letom
1998 oz. ima npr. v hotelskem apartmaju ločen WC, ker gre za novejšo gradnjo.«
36
3, dopustna odstopanja pa so se dodatno razširila tudi na avtorsko zaščitene objekte.
Hkrati je bila imenovana ekspertna skupina za posodobitev sistema kategorizacije,
ki je pripravila izhodišča za sistem kategorizacije iz leta 2008. Pripravljen je bil tudi
novi program usposabljanja ocenjevalcev, ocenjevalci so z novim pravilnikom dobili
širša oz. večja pooblastila. Osnova za posodobitev sistema kategorizacije je bil takratni
nemški kategorizacijski list za hotele, ki je vseboval obvezne in izbirne elemente ter
določal točkovni nivo posamezne kategorije. Kasneje je ta kategorizacijski list služil
za osnovo priprave kategorizacijskega lista Hotelstars.eu, ki ga postopoma uvajajo pri
kategorizaciji hotelov v 12 evropskih državah.«
Kategorizacija nastanitvenih obratov v Sloveniji je danes določena z Zakonom o go-
stinstvu (Uradni list RS, št. 93/2007) oz. področneje z dvema pravilnikoma – s Pravilnikom
o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/2008 ter kasnejše dopolnitve
št. 80/2008-popravek, št. 115/2008 in št. 72/2009) ter Pravilnikom o minimalnih tehničnih
pogojih in obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št.21/2014).
Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj – MGRT na svoji spletni strani navaja še
dva pravilnika, ki sta vezana na sobodajalce in turistične kmetije, vendar ju ne bomo pose-
bej izpostavljali.
Veljavni Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov je bil pripravljen leta 2008 in
je stopil v veljavo s 1. 1. 2009, z možnostjo, da se nastanitveni obrati v enem letu prilagodijo
novim zahtevam. V praksi se je dogajalo, da veliko hotelov po novem sistemu še ni bilo ka-
tegorizirano do sredine leta 2010.
MGRT (http://www.mgrt.gov.si) je ob uvedbi novega sistema v letu 2008 na svoji
spletni strani zapisalo, da uvaja nov sistem z namenom zagotavljanja čim višje ravni kako-
vosti storitev. Po njihovem mnenju nov sistem kategorizacije upošteva vse evropske zahteve
na področju standardov opremljenosti ter storitev in je povsem primerljiv s sistemi katego-
rizacije v drugih razvitih turističnih državah oz. državah, od koder prihaja v Slovenijo ve-
čina tujih gostov.
Kot eno od temeljnih značilnosti je poudarjalo MGRT večjo fleksibilnost sistema,
saj v skladu z željami turističnega gospodarstva vključuje tako obvezne kot izbirne elemen-
te (točkovni seštevek mora zadostiti zahtevam za doseganje določene kategorije).
Tudi Rumbak (2012) kot soavtor navaja, da je Slovenija je v začetku leta 2009 prešla iz
obveznega predpisovanja minimalnih elementov na kombiniran sistem obveznih in izbir-
nih elementov ter določanja nivoja točkovnih vrednosti za posamezno kategorijo.
Kot glavne prednosti tudi v mednarodnem smislu obstoječega sistema Rumbak nava-
ja elektronski sistem kategorizacije in poenotenost kategorizacijskih listov za vse vrste na-
stanitvenih obratov.
Pravilnik, predvsem njegove priloge – kategorizacijski listi – so se po sprejetju še tri-
krat spreminjali. Po mnenju Rumbaka (2012, s4)
»se je izkazala potreba po uvedbi določenih odstopanj pri velikosti sob in kopalnic,
odprto pa je ostalo vprašanje dostopa za invalide v vseh nastanitvenih obratih, ne glede
na število sob, ter glede klime v 4. kategoriji. Prav tako ni pa bilo razrešeno vprašanje,
kako naj gost ve, da mora bivati v manj udobni sobi, ker je bil hotel zgrajen pred letom
1998 oz. ima npr. v hotelskem apartmaju ločen WC, ker gre za novejšo gradnjo.«
36
