Page 38 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 38
kategorizacija nastanitvenih obratov

katerih bi lahko neko pohištvo označili za luksuzno ali preprogo za prvorazredno,
smo bili veliko mehkih elementov prisiljeni črtati.«
Kljub temu da ima slovenski kategorizacijski list podlago v nemškem in mu je v veliki
meri podoben, ima Slovenija eno posebnost – elektronski sistem kategorizacije, katere ra-
zvoj opisuje Rumbak (2012, 3):

»Slovenija je med prvimi pri kategorizaciji vseh nastanitvenih obratov uvedla
elektronski sistem kategorizacije (v nadaljevanju e-kategorizacija). Nosilec projekta,
takratno Ministrstvo za gospodarstvo (MGRT), je skrbništvo nad upravljanjem
elektronskega sistema kategorizacije prenesel na Slovensko turistično organizacijo
(STO), ki je s tem pridobila nove naloge tudi na področju svetovanja nastanitvenim
obratom, nudenju strokovne in vsebinske pomoči pri izvedbi samoocenitev
ter usposobljenim ocenjevalcem, skrb za posodabljanje elektronskega sistema
kategorizacije ter vodenja ti. registra kategoriziranih nastanitvenih obratov– adreme,
kjer se beležijo kategorizirani nastanitveni obrati. Na STO so se s kategorizacijo
pričeli ukvarjati sodelavci, ki se z njo pred tem niso srečevali, imeli pa so veliko
izkušenj z e-poslovanjem na področju turizma. Že ob pripravi elektronskega sistema
kategorizacije na MGRT, se je pokazalo, da se ročna in ekategorizacija bistveno
razlikujeta v vsebini. Zato je bilo potrebno ob prvi spremembi pravilnika, do
katere je prišlo že v letu 2009, nekatere elemente kategorizacijskih listov prilagoditi
e-kategorizaciji.«
Do spremembe leta 2008 sta neobvezni del kategorizacije nastanitvenega obrata pred-
stavljala znak kakovosti in znak specializacije. Znak kakovosti je temeljil na kakovostnih
materialnih in nematerialnih prvinah obveznih elementov opremljenosti ter storitev in na
širšem izboru ter višji kakovosti dodatnih opremnih elementov in storitev. Znak specializa-
cije je predstavljal povezovanje posameznih dodatnih elementov in storitev v tržno prepo-
znavno ter na določene ciljne skupine naravnano ponudbo (specializacija).
Ob tem naj samo dodamo, da bi bilo o uvedbi tega ponovno vredno razmisliti, saj tak­
šnem sistem pozna tudi Švica, ki velja za sinonim kakovosti v svetu. Trenutno so standardi
specializacije v Sloveniji prepuščeni strokovnim interesnim združenjem. Obstajajo za po-
hodniške, kolesarske in kongresne nastanitve.

Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov

To poglavje je namenjeno predstavitvi temeljnih značilnosti Pravilnika o kategorizaciji na-
stanitvenih obratov (Ur. l. št. 62/2008). Pravilnik opisuje postopke kategorizacije. Vsak,
ki kategorizira, bodisi ponudnik nastanitvenih zmogljivosti ali usposobljeni ocenjevalec,
mora ob Pravilniku upoštevati še:

– priloge Pravilnika – kategorizacijske liste za različne vrste nastanitvenih obratov
(MGRT, 2008a),

– navodila za izpolnjevanje kategorizacijskih listov (MGRT, 2008c),
– tolmačenje elementov kategorizacijskega lista (MGRT, 2010).

Nastanitveni obrat, ki se kategorizira, mora predhodno pridobiti obratovalno dovo-
ljenje oz. izpolniti splošne in posebne pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, ki jih pred-
pisuje Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/2007). Podlaga za ugotavljanje pogojev v

38
   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43