Page 134 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 134
krvavi poljub svobode

namreč zagovorniki teze, da plovila galejskega tipa niso več ustrezala novim
časom in potrebam.46

Poleg tega se beneške trgovske ladje, čeprav oborožene, »niso hotele bo-
jevati«, v veliko primerih pa so bile slabo oborožene in opremljene s slabot-
nimi in neizkušenimi posadkami, katerih pripadniki so se ob gusarskem na-
padu poskrili pod palubo in »se strahopetno pustili prijeti« ali so celo »ne le
pomagali, temveč so se tudi sami prepustili plenjenju« svoje barke, kot je ne-
kdo poročal ravno aprila 1605. Leta 1607 je Nicolò Donà svojemu bratu dožu
razlagal, kako je »javna oblast onečaščena, trgovci obrekujejo, nekateri omen-
jajo, da bi zamenjali domovino, vsi se zgražajo«.47

Zmanjšana dejavnost in privlačnost uskokov zaradi povečanega be-
neškega pritiska in pomorske blokade v letih pred in okoli 1605,48 ko se je zgo-
dil upor na Loredani, nam lahko pojasni, zakaj so takrat soprakomiti tako
brezskrbno pluli v severnem Jadranu in se združevali v konvoje šele pri Spli-
tu, kakor so pričali v našem procesu.49 Uskoki so se praviloma izogibali nepo-
srednim spopadom z beneškimi galejami, saj so pretežno uporabljali manjše
čolne, s katerimi so izvrševali nenadne napade in izkoriščali številna skrivališ-
ča ob razčlenjenih obalah severovzhodnega Jadrana, iz istih razlogov pa so se
tudi galeje redkeje spuščale v lov za uskoškimi plovili.50 Kljub temu so se med-
sebojni spopadi vendarle dogajali in uskoki so znali biti pri tem tudi uspešni,
kot izpričuje primer, ki se je pripetil le nekaj let po uporu na Loredani. V kvar-
nerskih vodah so leta 1612 uskoki ujeli galejo, ki ji je poveljeval koprski plemič
Gravisi, in ga »skupaj s posadko galeje usmrtili«.51

A uskoki še zdaleč niso predstavljali edinega niti največjega gusarskega
problema za Benetke. Posledice gusarskih udarcev so bile daljnosežne. »Po
letu 1600 je prisotnost ladij iz Beneške republike v Severnem morju povsem
izjemna«, vse manj so bile prisotne tudi na atlantskih obalah Portugalske in

46 Tenenti, Venezia e i corsari, 134–135, 183; Tucci, Mercanti, navi, monete, 145–160 o beneškem pomor-
skem zavarovalništvu v tem obdobju in 224–226 o vprašanju ustreznosti galej.

47 Tenenti, Venezia e i corsari, 141–143.
48 Bracewell, Senjski uskoci, 62–63.
49 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal

Senato, f. 94v–95, Nobil homo Francesco Contarini de Luca Francesco (Bentke, 5. september 1606) potr-
di, da imajo soprakomiti navado ustaviti se v severnem Jadranu v namen preskrbe in se nato dobiti v
Zadru, na Hvaru ali tudi na Korčuli, ker do tam ni nevarnosti gusarjev. Tudi druga dva plemiča in
soprakomita to potrjujeta, kasneje v zapisniku. Da so bili postanki beneških galej v istrskih mestih z
namenom oskrbe nekaj povsem običajnega, je ravidno tudi v Bonin, Prisotnost galej, 406, in Bonin,
Naloge severozahodnih istrskih mest, 92–100.
50 Tenenti, Venezia e i corsari, 13–28.
51 Bonin, Prisotnost galej, 410.

134
   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138   139