Page 133 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 133
upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605
ral podpreti in okrepiti boj proti gusarjem ter sodelovati pri zagotavljanju na-
dzora v pomorskem prometu in dokazovanju, da je Beneška republika tega še
sposobna. Upor na Loredani je boleče razkrival interne razpoke v sistemu, ki
je moral zagotavljati prav to.
Ravno v času, ko so bile v okrepitev na Levant poslane tri galeje, med ka-
terimi je bila tudi Loredana, je nastala spomenica predstavništva beneških tr-
govcev (Università dei mercanti), naslovljena na samega doža, ki jo je Tenen-
ti poimenoval »trgovčeva žalostinka«. Ker je datirana aprila 1605, v zadnjih
dneh istega meseca pa sta dož in senat izdala ukaz, naj se nemudoma odpremi-
jo tri dodatne galeje, naložene z opremo in denarjem za beneško floto v Jon-
skem morju in vzhodnem Sredozemlju, zaskrbljena vsebina spomenice prav
gotovo sodi med vire informacij, ki so beneški državni vrh tedaj prepričale o
potrebi po takojšnji nujni okrepitvi delovanja beneške vojne mornarice ter v
ta ukrep. Trgovci so tožili, kako je »plovba v Levant, ki je glavna opora temu
trgu, že padla v tako skromno in žalostno stanje ter obseg zaradi številnih zelo
hudih primerov škode in plenjenja, ki so ga prizadejali angleški bertoni in dru-
ga gusarska plovila«, da sta jo brez odločnih ukrepov s strani države čakala
»gotov propad in popolno izumrtje«.
Tako, prejasni Knez, prav zdaj se v tem mestu /Benetke/ nahajajo
večje in manjše ladje, pripravljene na odhod in namenjene na tis-
to plovbo, a ne morejo odpluti, saj – tako zaradi plenjenj, ki so se
zgodila pred kratkim, kakor tistih, s katerimi grozijo oborožena
plovila različnih narodnosti, ki so že pripravljena in namenjena za
razdejanje in ropanje beneških ladij, kakor prostodušno dajo razu-
meti in kot smo bili trgovci zagotovo obveščeni z najnovejšimi pre-
jetimi pismi – trgovci svojega kapitala in premoženja ne morejo in
nočejo izpostaviti gotovi izgubi.
Zaradi izkušenj in aktualnih groženj naj bi bilo tedaj (april 1605) v Be-
netkah nemogoče najti kogarkoli, ki bi bil pripravljen zavarovati beneško tr-
govsko ladjo na poti v Levant. V istih dneh, ko je bil trem galejam, vključno
z Loredano, izdan ukaz, naj gredo v okrepitev v Levant, je beneški senat raz-
pravljal o najustreznejših ukrepih v boju z gusarji in med drugim presodil (30.
april 1605), da je bilo za varnost plovbe in »iztrebljenje gusarjev« še najpri-
merneje uporabljati velike galejače, a se s tem niso vsi strinjali – obstajali so
133
ral podpreti in okrepiti boj proti gusarjem ter sodelovati pri zagotavljanju na-
dzora v pomorskem prometu in dokazovanju, da je Beneška republika tega še
sposobna. Upor na Loredani je boleče razkrival interne razpoke v sistemu, ki
je moral zagotavljati prav to.
Ravno v času, ko so bile v okrepitev na Levant poslane tri galeje, med ka-
terimi je bila tudi Loredana, je nastala spomenica predstavništva beneških tr-
govcev (Università dei mercanti), naslovljena na samega doža, ki jo je Tenen-
ti poimenoval »trgovčeva žalostinka«. Ker je datirana aprila 1605, v zadnjih
dneh istega meseca pa sta dož in senat izdala ukaz, naj se nemudoma odpremi-
jo tri dodatne galeje, naložene z opremo in denarjem za beneško floto v Jon-
skem morju in vzhodnem Sredozemlju, zaskrbljena vsebina spomenice prav
gotovo sodi med vire informacij, ki so beneški državni vrh tedaj prepričale o
potrebi po takojšnji nujni okrepitvi delovanja beneške vojne mornarice ter v
ta ukrep. Trgovci so tožili, kako je »plovba v Levant, ki je glavna opora temu
trgu, že padla v tako skromno in žalostno stanje ter obseg zaradi številnih zelo
hudih primerov škode in plenjenja, ki so ga prizadejali angleški bertoni in dru-
ga gusarska plovila«, da sta jo brez odločnih ukrepov s strani države čakala
»gotov propad in popolno izumrtje«.
Tako, prejasni Knez, prav zdaj se v tem mestu /Benetke/ nahajajo
večje in manjše ladje, pripravljene na odhod in namenjene na tis-
to plovbo, a ne morejo odpluti, saj – tako zaradi plenjenj, ki so se
zgodila pred kratkim, kakor tistih, s katerimi grozijo oborožena
plovila različnih narodnosti, ki so že pripravljena in namenjena za
razdejanje in ropanje beneških ladij, kakor prostodušno dajo razu-
meti in kot smo bili trgovci zagotovo obveščeni z najnovejšimi pre-
jetimi pismi – trgovci svojega kapitala in premoženja ne morejo in
nočejo izpostaviti gotovi izgubi.
Zaradi izkušenj in aktualnih groženj naj bi bilo tedaj (april 1605) v Be-
netkah nemogoče najti kogarkoli, ki bi bil pripravljen zavarovati beneško tr-
govsko ladjo na poti v Levant. V istih dneh, ko je bil trem galejam, vključno
z Loredano, izdan ukaz, naj gredo v okrepitev v Levant, je beneški senat raz-
pravljal o najustreznejših ukrepih v boju z gusarji in med drugim presodil (30.
april 1605), da je bilo za varnost plovbe in »iztrebljenje gusarjev« še najpri-
merneje uporabljati velike galejače, a se s tem niso vsi strinjali – obstajali so
133
