Page 132 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 132
krvavi poljub svobode
namera, se bom moral podati na iskanje kruha za moje ljudi, kajti brez njega
ni mogoče pluti.« Preskrbo in okrepitev je prejel šele septembra.41 Tudi s tega
vidika razumemo, kako nujna in potrebna je bila pošiljka, ki jo je prevažala
Loredana, in kakšni škodi je upor na njej izpostavil ves sistem.
Kot smo videli, je bila okoli leta 1605 v Benetkah sprejeta vrsta ukrepov,
povezanih s sistemom galej in galjotov, ki pričajo o takratni aktualnosti tega
področja in akutnosti problemov, kar je že samo na sebi povečevalo odmev-
nost in pomen upora na galeji Loredani. »Mladi beneški plemiči so se vse bolj
izogibali službi na galejah«, mornarji so jih zapuščali, »galjoti so bežali«.42
A s temi ukrepi je Beneška republika odgovarjala na še širše probleme in teža-
ve, zaradi katerih je imel upor v Kopru v resnici še številne implikacije, ki so
bistveno presegale vprašanji vzdrževanja discipline na sami galeji in dosledne-
ga izvajanja navodil za plovbo s strani njenega soprakomita. Konvoj treh ga-
lej je bil spomladi leta 1605 poslan iz Benetk z denarnimi sredstvi in zalogami
ter kot okrepitev v boju z gusarji. Ta problem je bil takrat posebej pereč in se
je kasneje izkazal tudi za usodnega. Pod vprašajem sta bila beneški pomorski
vojaški nadzor ter trgovska prevlada, prisotnost in sama vloga Benetk v med-
narodni trgovini.
V zadnjih desetletjih 16. stoletja se je Beneška republika vse bolj spopa-
dala s težavami, ki so jih povzročali gusarski napadi sredozemskih plenilskih
mornaric in posadk, med katere prištevamo tudi senjske uskoke na Jadranu,
in stopnjevanje gusarskega delovanja tehnološko naprednejših, večjih in zmo-
gljivejših, bolje in težje oboroženih ladij iz severnoevropskih držav, ki so vse
bolj prodirale v Sredozemlje in se tam zadrževale. Benetke so tudi vse težje na-
domeščale izgube trgovskega ladjevja zaradi napadov. V letih 1595–1605 so do-
živele pravo »gusarsko ofenzivo«, kot jo je opredelil Alberto Tenenti.43 Ugo
Tucci pa je presodil, da so desetletja na prehodu iz 16. v 17. stoletje predstavl-
jala »najhujše obdobje za varnost plovbe v novem veku«.44 A problem ni bil
le gmotne narave, to je izgube tovorov in ladij. »Gusarska vojna je neizogibno
povzročala zmanjševanje ugleda Benetk in je dokončno izkazovala njeno po-
litično nazadovanje«, dogajala se jim je »pomorska katastrofa«.45 Isti ali vsaj
zelo podoben učinek in pomen je moral imeti tudi upor cele posadke na be-
neški galeji Loredani, še toliko bolj, ker je bila sestavni del konvoja, ki bi mo-
41 Tenenti, Venezia e i corsari, 158–161.
42 Tenenti, Venezia e i corsari, 172.
43 Tenenti, Venezia e i corsari, 129. Posebej o gusarstvu na Jadranu tudi Scotti, I pirati dell‘Adriatico.
44 Tucci, Mercanti, navi, monete, 156.
45 Tenenti, Venezia e i corsari, 129.
132
namera, se bom moral podati na iskanje kruha za moje ljudi, kajti brez njega
ni mogoče pluti.« Preskrbo in okrepitev je prejel šele septembra.41 Tudi s tega
vidika razumemo, kako nujna in potrebna je bila pošiljka, ki jo je prevažala
Loredana, in kakšni škodi je upor na njej izpostavil ves sistem.
Kot smo videli, je bila okoli leta 1605 v Benetkah sprejeta vrsta ukrepov,
povezanih s sistemom galej in galjotov, ki pričajo o takratni aktualnosti tega
področja in akutnosti problemov, kar je že samo na sebi povečevalo odmev-
nost in pomen upora na galeji Loredani. »Mladi beneški plemiči so se vse bolj
izogibali službi na galejah«, mornarji so jih zapuščali, »galjoti so bežali«.42
A s temi ukrepi je Beneška republika odgovarjala na še širše probleme in teža-
ve, zaradi katerih je imel upor v Kopru v resnici še številne implikacije, ki so
bistveno presegale vprašanji vzdrževanja discipline na sami galeji in dosledne-
ga izvajanja navodil za plovbo s strani njenega soprakomita. Konvoj treh ga-
lej je bil spomladi leta 1605 poslan iz Benetk z denarnimi sredstvi in zalogami
ter kot okrepitev v boju z gusarji. Ta problem je bil takrat posebej pereč in se
je kasneje izkazal tudi za usodnega. Pod vprašajem sta bila beneški pomorski
vojaški nadzor ter trgovska prevlada, prisotnost in sama vloga Benetk v med-
narodni trgovini.
V zadnjih desetletjih 16. stoletja se je Beneška republika vse bolj spopa-
dala s težavami, ki so jih povzročali gusarski napadi sredozemskih plenilskih
mornaric in posadk, med katere prištevamo tudi senjske uskoke na Jadranu,
in stopnjevanje gusarskega delovanja tehnološko naprednejših, večjih in zmo-
gljivejših, bolje in težje oboroženih ladij iz severnoevropskih držav, ki so vse
bolj prodirale v Sredozemlje in se tam zadrževale. Benetke so tudi vse težje na-
domeščale izgube trgovskega ladjevja zaradi napadov. V letih 1595–1605 so do-
živele pravo »gusarsko ofenzivo«, kot jo je opredelil Alberto Tenenti.43 Ugo
Tucci pa je presodil, da so desetletja na prehodu iz 16. v 17. stoletje predstavl-
jala »najhujše obdobje za varnost plovbe v novem veku«.44 A problem ni bil
le gmotne narave, to je izgube tovorov in ladij. »Gusarska vojna je neizogibno
povzročala zmanjševanje ugleda Benetk in je dokončno izkazovala njeno po-
litično nazadovanje«, dogajala se jim je »pomorska katastrofa«.45 Isti ali vsaj
zelo podoben učinek in pomen je moral imeti tudi upor cele posadke na be-
neški galeji Loredani, še toliko bolj, ker je bila sestavni del konvoja, ki bi mo-
41 Tenenti, Venezia e i corsari, 158–161.
42 Tenenti, Venezia e i corsari, 172.
43 Tenenti, Venezia e i corsari, 129. Posebej o gusarstvu na Jadranu tudi Scotti, I pirati dell‘Adriatico.
44 Tucci, Mercanti, navi, monete, 156.
45 Tenenti, Venezia e i corsari, 129.
132
