Page 135 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 135
upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605
Španije ter celo južne Italije. Povezave med Sredozemljem, Anglijo in Ho-
landsko so po novem vzdrževale severnoevropske trgovske mornarice. »Od
konca 16. stoletja beneška trgovska flota ne uresničuje več svoje dvojne nalo-
ge dobavitelja zahodnih izdelkov na turškem Vzhodu in izvajalca transporta
živil in drugega blaga iz Levanta v severnoevropske dežele.« Po letu 1610 so
beneške trgovske ladje na morju postale »maloštevilna manjšina«, okrnjeno
dejavne so bile le še v vzhodnem Sredozemlju.52
Alberto Tenenti leta na prehodu iz 16. v 17. stoletje opredeljuje kot pre-
lomno obdobje v zgodovini Beneške republike, ko se je sistem beneških ga-
lej izkazal za tehnološko preseženega in organizacijsko neučinkovitega ter
nesposobnega prenove. Prodor severnomorskih trgovskih in bojnih ladjevij v
Sredozemlje z njihovim razširjenim gusarskim delovanjem, ki so mu bile be-
neške galeje z vojaškega vidika težko kos in prav tako beneško trgovsko lad-
jevje, je povzročal krčenje dometa in obsega beneške pomorske trgovine. S
tem pa je tudi pripomogel k temu, da se je večstoletna zgodovinska krivulja
Benetk postopoma prevešala navzdol, v smer izgube moči, vplivnosti in vloge
na mednarodni ravni. Kljub temu je Benetkam, ki so zmogle v preteklosti za
krajše obdobje prevladati nad celim Sredozemljem, uspelo še naprej ohraniti
razmeroma pomembno vlogo v vzhodnem Sredozemlju in prevlado na Jadra-
nu ter obvladovati svojo že dolgo vzpostavljeno trgovinsko povezavo med po-
morskimi in kopnimi potmi, ki so vodile v Padsko nižino in v Srednjo Evro-
po. A s 17. stoletjem Benetke postanejo vse bolj regionalna in nič več evropska
velesila.53 Upor na galeji Loredani iz leta 1605 se torej umešča v posebej nape-
to in problematično ter obenem odločilno obdobje v zgodovini Beneške repu-
blike. Lahko bi rekli, da je bil upor na Loredani simptomatičen, saj je odražal
tako rekoč vse takratne beneške pomorske tegobe in težave.
Tudi na širši sredozemski in evropski ravni je to obdobje zaznamova-
no z značilnostmi in premiki na področju ekonomije in pomorstva, ki so te-
meljnih zgodovinskih razsežnosti. Sredozemsko morje je dolga stoletja pred-
stavljalo stičišče trgovinskih tokov med Evropo, Azijo in Afriko. Italijanski
trgovci in mesta so ohranili prevlado na Sredozemskem morju za pet stoletij,
do konca 16. stoletja. Naraščajočemu pomenu oceanskih pomorskih poti, ki
so jih odprla velika geografska odkritja, se je tedaj pridružil prodor severno-
52 Tenenti, Venezia e i corsari, navedeni citati posebej 119–120 in 129–131.
53 Tenenti, Venezia e i corsari; Tucci, Mercanti, navi, monete; Beltrami, La penetrazione economica. Novej-
ši kritični presoji »krize 17. stoletja« na primeru Beneške republike v Zannini, L’economia veneta nel
Seicento, ki se osredotoča predvsem na Terrafermo, in Pezzolo, Violenza, costi di protezione e declino, ki
obravnava zlasti pomorsko vprašanje in prodor severnih ladjevij, oba s tam navedeno literaturo; za
starejše (mednarodne) prispevke na to temo Luzzato, Aspetti e cause della decadenza.
135
Španije ter celo južne Italije. Povezave med Sredozemljem, Anglijo in Ho-
landsko so po novem vzdrževale severnoevropske trgovske mornarice. »Od
konca 16. stoletja beneška trgovska flota ne uresničuje več svoje dvojne nalo-
ge dobavitelja zahodnih izdelkov na turškem Vzhodu in izvajalca transporta
živil in drugega blaga iz Levanta v severnoevropske dežele.« Po letu 1610 so
beneške trgovske ladje na morju postale »maloštevilna manjšina«, okrnjeno
dejavne so bile le še v vzhodnem Sredozemlju.52
Alberto Tenenti leta na prehodu iz 16. v 17. stoletje opredeljuje kot pre-
lomno obdobje v zgodovini Beneške republike, ko se je sistem beneških ga-
lej izkazal za tehnološko preseženega in organizacijsko neučinkovitega ter
nesposobnega prenove. Prodor severnomorskih trgovskih in bojnih ladjevij v
Sredozemlje z njihovim razširjenim gusarskim delovanjem, ki so mu bile be-
neške galeje z vojaškega vidika težko kos in prav tako beneško trgovsko lad-
jevje, je povzročal krčenje dometa in obsega beneške pomorske trgovine. S
tem pa je tudi pripomogel k temu, da se je večstoletna zgodovinska krivulja
Benetk postopoma prevešala navzdol, v smer izgube moči, vplivnosti in vloge
na mednarodni ravni. Kljub temu je Benetkam, ki so zmogle v preteklosti za
krajše obdobje prevladati nad celim Sredozemljem, uspelo še naprej ohraniti
razmeroma pomembno vlogo v vzhodnem Sredozemlju in prevlado na Jadra-
nu ter obvladovati svojo že dolgo vzpostavljeno trgovinsko povezavo med po-
morskimi in kopnimi potmi, ki so vodile v Padsko nižino in v Srednjo Evro-
po. A s 17. stoletjem Benetke postanejo vse bolj regionalna in nič več evropska
velesila.53 Upor na galeji Loredani iz leta 1605 se torej umešča v posebej nape-
to in problematično ter obenem odločilno obdobje v zgodovini Beneške repu-
blike. Lahko bi rekli, da je bil upor na Loredani simptomatičen, saj je odražal
tako rekoč vse takratne beneške pomorske tegobe in težave.
Tudi na širši sredozemski in evropski ravni je to obdobje zaznamova-
no z značilnostmi in premiki na področju ekonomije in pomorstva, ki so te-
meljnih zgodovinskih razsežnosti. Sredozemsko morje je dolga stoletja pred-
stavljalo stičišče trgovinskih tokov med Evropo, Azijo in Afriko. Italijanski
trgovci in mesta so ohranili prevlado na Sredozemskem morju za pet stoletij,
do konca 16. stoletja. Naraščajočemu pomenu oceanskih pomorskih poti, ki
so jih odprla velika geografska odkritja, se je tedaj pridružil prodor severno-
52 Tenenti, Venezia e i corsari, navedeni citati posebej 119–120 in 129–131.
53 Tenenti, Venezia e i corsari; Tucci, Mercanti, navi, monete; Beltrami, La penetrazione economica. Novej-
ši kritični presoji »krize 17. stoletja« na primeru Beneške republike v Zannini, L’economia veneta nel
Seicento, ki se osredotoča predvsem na Terrafermo, in Pezzolo, Violenza, costi di protezione e declino, ki
obravnava zlasti pomorsko vprašanje in prodor severnih ladjevij, oba s tam navedeno literaturo; za
starejše (mednarodne) prispevke na to temo Luzzato, Aspetti e cause della decadenza.
135
