Page 137 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 137
upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605
sarji in morski roparji«, zaradi katerih noben trgovec iz te dežele ni varen pri
plovbi na morju«. Če je na dolgi, večstoletni rok (do začetka 18. stoletja) habs-
burško zavzemanje za svobodno plovbo mogoče oceniti kot medlo, vsekakor
pa neučinkovito, je ravno v letih na prehodu iz 16. v 17. stoletje, to je v obdob-
ju, ko se je pripetil upor na galeji Loredani, opaziti povečano pozornost na to
vprašanje in verjetno največjo aktivnost ter odločnost v tej smeri. Tedaj so na-
mreč avstrijski nadvojvode po eni strani izkoriščali in tudi podpirali protibe-
neško gusarsko delovanje uskokov, po drugi pa so se z Benetkami spustili celo
v vojno, v kateri je imelo »jadransko vprašanje« osrednjo vlogo, poleg od-
prtih obmejnih vprašanj na Goriškem in v Furlaniji ter urejanja trgovine tudi
po kopnem. To je bila tako imenovana »uskoška« vojna ali vojna »za Gradiš-
če« (1615–1617).55
Izvorno jedro uskokov so predstavljali prebežniki iz vzhodnojadranske-
ga balkanskega zaledja, ki so se umikali pred otomansko oblastjo. Nastanje-
ni v mestecu Senj na kvarnerski obali so oblikovali manjšo, a močno skupnost
z izrazitimi vrednotami in ideologijo, ki je na osnovi poudarjene pripadnosti
krščanski veri in boja proti »nevernikom« ter njihovim sodelavcem utemel-
jevala in upravičevala ropanje in plenjenje ladij na morju ter mest in vasi na
kopnem. To jim je dajalo identiteto in obenem pomenilo obliko življenja in
preživljanja. Uskoki so si pridobili precejšnjo podporo med prebivalstvom na
obalah in otokih Kvarnerja in Dalmacije ter s svojim modelom delovanja in
priložnostmi za dober zaslužek, ki jih je obetal, postali tudi privlačni, tako da
so se skozi čas mednje priseljevali in se v njihovo skupnost vključevali prišleki
z obal in iz zaledij tako habsburškega kakor beneškega vzhodnega Jadrana in
celo z zahodnega, torej z apeninskega polotoka.56 Čeprav sta bili v letih okoli
1605 dejavnost in privlačnost uskokov v krizi (nakar so se ti ponovno dvigni-
li in bili zelo dejavni v letih pred in med uskoško vojno), ni dvoma o tem, da
se je del ubeglih galjotov z Loredane zatekel ravno v Senj. Nenazadnje so ime-
li med vodji upora na Loredani uskoki vidno vlogo. Poleg tega pa so ves čas
predstavljali pogosto pribežališče številnim prebežnikom z beneških galej.57
55 Kandler, Storia del Consiglio dei patrizi, 183, 197–202; Moscarda, L‘area alto adriatica, posebej poglav-
je o svobodni plovbi na Jadranu v 16. stoletju, 183–215; Panjek, La diplomazia del vino, posebej 105;
Bertoša, Doba nasilja, doba straha, 17–55. Širši pogled na vojno v Valentinitsch, Ferdinand II, in Si-
moniti, (Notranje) avstrijsko-beneška vojna. O beneškem pogledu na pomorsko prevlado na Jadranu
v tem obdobju Bin, La Repubblica di Venezia. V slovenskem zgodovinopisju najpopolnejši pregled
in najcelovitejša interpretacija primorske ekonomske zgodovine tega obdobja (brez Goriške) os-
taja Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja, posebej o svobodni plovbi in boju za usmerjanje trgovskih
tokov v zaledju 32–35 in 242–245, citat kranjskih deželnih stanov pa 30.
56 Bracewell, Senjski uskoci.
57 Bracewell, Senjski uskoci, 60–61, 75, 82–83.
137
sarji in morski roparji«, zaradi katerih noben trgovec iz te dežele ni varen pri
plovbi na morju«. Če je na dolgi, večstoletni rok (do začetka 18. stoletja) habs-
burško zavzemanje za svobodno plovbo mogoče oceniti kot medlo, vsekakor
pa neučinkovito, je ravno v letih na prehodu iz 16. v 17. stoletje, to je v obdob-
ju, ko se je pripetil upor na galeji Loredani, opaziti povečano pozornost na to
vprašanje in verjetno največjo aktivnost ter odločnost v tej smeri. Tedaj so na-
mreč avstrijski nadvojvode po eni strani izkoriščali in tudi podpirali protibe-
neško gusarsko delovanje uskokov, po drugi pa so se z Benetkami spustili celo
v vojno, v kateri je imelo »jadransko vprašanje« osrednjo vlogo, poleg od-
prtih obmejnih vprašanj na Goriškem in v Furlaniji ter urejanja trgovine tudi
po kopnem. To je bila tako imenovana »uskoška« vojna ali vojna »za Gradiš-
če« (1615–1617).55
Izvorno jedro uskokov so predstavljali prebežniki iz vzhodnojadranske-
ga balkanskega zaledja, ki so se umikali pred otomansko oblastjo. Nastanje-
ni v mestecu Senj na kvarnerski obali so oblikovali manjšo, a močno skupnost
z izrazitimi vrednotami in ideologijo, ki je na osnovi poudarjene pripadnosti
krščanski veri in boja proti »nevernikom« ter njihovim sodelavcem utemel-
jevala in upravičevala ropanje in plenjenje ladij na morju ter mest in vasi na
kopnem. To jim je dajalo identiteto in obenem pomenilo obliko življenja in
preživljanja. Uskoki so si pridobili precejšnjo podporo med prebivalstvom na
obalah in otokih Kvarnerja in Dalmacije ter s svojim modelom delovanja in
priložnostmi za dober zaslužek, ki jih je obetal, postali tudi privlačni, tako da
so se skozi čas mednje priseljevali in se v njihovo skupnost vključevali prišleki
z obal in iz zaledij tako habsburškega kakor beneškega vzhodnega Jadrana in
celo z zahodnega, torej z apeninskega polotoka.56 Čeprav sta bili v letih okoli
1605 dejavnost in privlačnost uskokov v krizi (nakar so se ti ponovno dvigni-
li in bili zelo dejavni v letih pred in med uskoško vojno), ni dvoma o tem, da
se je del ubeglih galjotov z Loredane zatekel ravno v Senj. Nenazadnje so ime-
li med vodji upora na Loredani uskoki vidno vlogo. Poleg tega pa so ves čas
predstavljali pogosto pribežališče številnim prebežnikom z beneških galej.57
55 Kandler, Storia del Consiglio dei patrizi, 183, 197–202; Moscarda, L‘area alto adriatica, posebej poglav-
je o svobodni plovbi na Jadranu v 16. stoletju, 183–215; Panjek, La diplomazia del vino, posebej 105;
Bertoša, Doba nasilja, doba straha, 17–55. Širši pogled na vojno v Valentinitsch, Ferdinand II, in Si-
moniti, (Notranje) avstrijsko-beneška vojna. O beneškem pogledu na pomorsko prevlado na Jadranu
v tem obdobju Bin, La Repubblica di Venezia. V slovenskem zgodovinopisju najpopolnejši pregled
in najcelovitejša interpretacija primorske ekonomske zgodovine tega obdobja (brez Goriške) os-
taja Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja, posebej o svobodni plovbi in boju za usmerjanje trgovskih
tokov v zaledju 32–35 in 242–245, citat kranjskih deželnih stanov pa 30.
56 Bracewell, Senjski uskoci.
57 Bracewell, Senjski uskoci, 60–61, 75, 82–83.
137
