Page 141 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 141
upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605
potekal preko habsburških pristanišč v Trstu ali Štivanu. Nato so si v hitrem
sosledju sledile popolne prepovedi na uvoz beneških vin in njihove takojšn-
je odprave, dolgoročno pa je prevladal ukrep iz leta 1590. Naslednji ukrep iz
leta 1604, ki ga je nadvojvoda Ferdinand razglasil za »odločujočega«, je dolo-
čal, da lahko koroški trgovci kupujejo beneška vina le potem, ko so izčrpali tr-
žaške in goriške zaloge. Vendar tudi ta ukrep ni obveljal kot dokončen in leta
1611 so v Gradcu priredili celo večstransko »diplomatsko« srečanje, na kate-
rem so se delegacije mesta Trsta, Goriške grofije in vojvodine Koroške pogaja-
le z mediacijo notranjeavstrijske vlade.60 Kakor so bili poskusi usmerjanja tr-
govine z vinom težko sprejemljivi za Koroško in njene trgovce in tovornike,
so znali biti za Kranjsko, njene trgovce, tovornike in kmete neugodni ukre-
pi, povezani z obveznimi potmi v Trst in njegovo pristanišče v primeru trgo-
vine s soljo (npr. leta 1606) in drugim blagom ter z uravnavanjem višine mit-
nin v ta namen.61
Ob povečani pozornosti je torej vidna neodločnost, ki je nenazadnje
izvirala iz dejstva, da avstrijske dedne dežele še zdaleč niso delovale tako cen-
tralizirano kot Beneška republika. Dobra ponazoritev tega je ravno omenjena
»vinska diplomacija«, ko je skupna notranjeavstrijska vlada v Gradcu sklica-
la tri svoje dežele, ki so na pogajanjih nastopale in bile obravnavane kot ne-
kakšne samostojne enote, sama pa je morala nastopiti kot mediator med njimi
in poskušati uskladiti njihove različne interese. Predstavniki goriških plemi-
čev so se med drugim sklicevali na načelo, sprejeto na zasedanju združene-
ga stanovskega parlamenta (dieta) notranjeavstrijskih dežel leta 1577 v Mos-
tu na Muri (Bruck an der Mur), na osnovi katerega nobena od dežel ni smela
»podvzeti ali postoriti česarkoli škodljivega proti drugi«, ampak so nasprot-
no bile zavezane k ohranjanju »skupnega značaja na najboljši način ter dobrih
in zvestih dobrososedskih odnosov, kakor tudi nudenju vzajemne pomoči ob
vsaki priložnosti«.62 Povezanost je bilo šele treba poudarjati. Habsburške de-
žele so bile takrat še vedno v procesu postopnega združevanja v enotno dr-
žavo.63 To je smiselno omeniti zaradi tega, ker pomaga razumeti odziv lokal-
nih oblasti na habsburški strani ob vdoru prebežnikov z galeje Loredane čez
mejo. Oblastni sistem je bil razdrobljen na med seboj šibko povezana zemljiš-
ka gospostva in gosposka sodišča, reakcije pa so bile bolj mlačne in pragma-
tične. K temu je prav gotovo prispevalo dejstvo, da so se na habsburški strani
60 Panjek, Vzhodno od Benetk, 59–84.
61 Gestrin, Slovenske dežele, 264, 277.
62 Panjek, Vzhodno od Benetk, 59–84.
63 Vilfan, Pravni značaj deželnih stanov;Vilfan, Deželni stanovi in deželni zbori; Sutter Fichtner, Habsburg
State-Building.
141
potekal preko habsburških pristanišč v Trstu ali Štivanu. Nato so si v hitrem
sosledju sledile popolne prepovedi na uvoz beneških vin in njihove takojšn-
je odprave, dolgoročno pa je prevladal ukrep iz leta 1590. Naslednji ukrep iz
leta 1604, ki ga je nadvojvoda Ferdinand razglasil za »odločujočega«, je dolo-
čal, da lahko koroški trgovci kupujejo beneška vina le potem, ko so izčrpali tr-
žaške in goriške zaloge. Vendar tudi ta ukrep ni obveljal kot dokončen in leta
1611 so v Gradcu priredili celo večstransko »diplomatsko« srečanje, na kate-
rem so se delegacije mesta Trsta, Goriške grofije in vojvodine Koroške pogaja-
le z mediacijo notranjeavstrijske vlade.60 Kakor so bili poskusi usmerjanja tr-
govine z vinom težko sprejemljivi za Koroško in njene trgovce in tovornike,
so znali biti za Kranjsko, njene trgovce, tovornike in kmete neugodni ukre-
pi, povezani z obveznimi potmi v Trst in njegovo pristanišče v primeru trgo-
vine s soljo (npr. leta 1606) in drugim blagom ter z uravnavanjem višine mit-
nin v ta namen.61
Ob povečani pozornosti je torej vidna neodločnost, ki je nenazadnje
izvirala iz dejstva, da avstrijske dedne dežele še zdaleč niso delovale tako cen-
tralizirano kot Beneška republika. Dobra ponazoritev tega je ravno omenjena
»vinska diplomacija«, ko je skupna notranjeavstrijska vlada v Gradcu sklica-
la tri svoje dežele, ki so na pogajanjih nastopale in bile obravnavane kot ne-
kakšne samostojne enote, sama pa je morala nastopiti kot mediator med njimi
in poskušati uskladiti njihove različne interese. Predstavniki goriških plemi-
čev so se med drugim sklicevali na načelo, sprejeto na zasedanju združene-
ga stanovskega parlamenta (dieta) notranjeavstrijskih dežel leta 1577 v Mos-
tu na Muri (Bruck an der Mur), na osnovi katerega nobena od dežel ni smela
»podvzeti ali postoriti česarkoli škodljivega proti drugi«, ampak so nasprot-
no bile zavezane k ohranjanju »skupnega značaja na najboljši način ter dobrih
in zvestih dobrososedskih odnosov, kakor tudi nudenju vzajemne pomoči ob
vsaki priložnosti«.62 Povezanost je bilo šele treba poudarjati. Habsburške de-
žele so bile takrat še vedno v procesu postopnega združevanja v enotno dr-
žavo.63 To je smiselno omeniti zaradi tega, ker pomaga razumeti odziv lokal-
nih oblasti na habsburški strani ob vdoru prebežnikov z galeje Loredane čez
mejo. Oblastni sistem je bil razdrobljen na med seboj šibko povezana zemljiš-
ka gospostva in gosposka sodišča, reakcije pa so bile bolj mlačne in pragma-
tične. K temu je prav gotovo prispevalo dejstvo, da so se na habsburški strani
60 Panjek, Vzhodno od Benetk, 59–84.
61 Gestrin, Slovenske dežele, 264, 277.
62 Panjek, Vzhodno od Benetk, 59–84.
63 Vilfan, Pravni značaj deželnih stanov;Vilfan, Deželni stanovi in deželni zbori; Sutter Fichtner, Habsburg
State-Building.
141
