Page 146 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 146
krvavi poljub svobode
vo /…/, pri tem pa se zgodi veliko hudega in slabega.«11 Na podlagi tega opisa
je tudi ta »običaj« mogoče uvrstiti med »obrede nasilja«. Drugi globlji sim-
bolni pomen uničevanja je lahko bilo tudi uveljavljanje svojega lastništva ali
pravic nad tem, kar se je uničevalo. Z uničevanjem so se izražale in izkazovale
posestne pravice nad uničeno dobrino, obenem pa se je onemogočilo nasprot-
niku, da bi užival sporno imetje. To so lahko bili naravni viri na spornem oze-
mlju, ki so si ga lastile sosednje skupnosti, kot je pokazal Edoardo Grendi v
Liguriji (1715–1745).12 Tovrstne prakse poznamo tudi na Krasu, na primer, ko
so leta 1771 pripadniki vaške skupnosti Tomaj v gospostvu Rihemberk uniči-
li kar 28 obdelanih dolin, ki so jih člani sosednjih skupnosti pod gospostvo-
ma Devin in Švarcenek uredili na tomajski srenjski zemlji.13 Drugačen, a vse-
binsko podoben primer je vino, ki so ga uporni kmetje na zavzetih gradovih
najprej pili in nato razlivali (saj so ga vendar sami pridelali in morali dati gos-
podu), kot med drugim vemo iz ponarodelega slovenskega verza »vino teče«.
Tako so ravnali tudi galjoti na Loredani, ki so pili vino in nato pustili, da od-
teče.
A prevzemanje vloge nadrejenih, preoblačenje v oblačila svojih nasprot-
nikov in žrtev ter uživanje v obilju pijače in razlivanje vina uvajajo tudi v dru-
go dimenzijo uporov, in sicer tisto, ki uprizarja »narobe svet«. Naši galjoti so
si nadeli plemiška in oficirska oblačila ter se odeli v dragoceno blago, pri če-
mer je izstopal (nezadovoljivo priznani) beneški plemič Lorenzo Bollani, ki
se je oblekel v soprakomitova oblačila. Preoblačenje v obleke umorjenih ple-
mičev poznamo na primer v kmečkem in ljudskem uporu »krvavega pusta«
v Furlaniji leta 1511.14
Pust in upor sta imela vsaj dve skupni značilnosti, ki nas tu zanimata: pre-
obračanje ustaljene hierarhije in vzorcev (in njegovo uprizarjanje) ter izvajanje
nasilja, posebej kaznovanja in maščevanja, tudi krvnega. V uporih v zgodnjem
novem veku se nasploh zelo pogosto najdejo elementi karnevala. »Avtorizi-
rani element karnevala je nudil nastavitev, v katero je bilo razmeroma var-
no vključiti ne ravno nenevarna sporočila.« Zato je v tedanjem času »skoraj
nemogoče razdružiti karnevalsko od politike« in zaradi tega »dejanski
uporniki oponašajo pust – se oblačijo kot ženske ali se zamaskirajo«, njihove
»grožnje uporabljajo podobe in simboliko karnevala«. Upodabljanje narobe
sveta je bilo močno zastopano v dejanskih uporih. Med nemško »kmečko
11 Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, 459–463, posebej citat 459.
12 Grendi, La pratica dei confini.
13 Panjek, Človek, zemlja, kamen, 73–74, z zemljevidom območja in označenimi poškodovanimi
dolinami z legendo Dolline Demolite dalli Comembri di Tomaj (2. avgust 1771).
14 Bianco, Krvavi pust, 103–105.
146
vo /…/, pri tem pa se zgodi veliko hudega in slabega.«11 Na podlagi tega opisa
je tudi ta »običaj« mogoče uvrstiti med »obrede nasilja«. Drugi globlji sim-
bolni pomen uničevanja je lahko bilo tudi uveljavljanje svojega lastništva ali
pravic nad tem, kar se je uničevalo. Z uničevanjem so se izražale in izkazovale
posestne pravice nad uničeno dobrino, obenem pa se je onemogočilo nasprot-
niku, da bi užival sporno imetje. To so lahko bili naravni viri na spornem oze-
mlju, ki so si ga lastile sosednje skupnosti, kot je pokazal Edoardo Grendi v
Liguriji (1715–1745).12 Tovrstne prakse poznamo tudi na Krasu, na primer, ko
so leta 1771 pripadniki vaške skupnosti Tomaj v gospostvu Rihemberk uniči-
li kar 28 obdelanih dolin, ki so jih člani sosednjih skupnosti pod gospostvo-
ma Devin in Švarcenek uredili na tomajski srenjski zemlji.13 Drugačen, a vse-
binsko podoben primer je vino, ki so ga uporni kmetje na zavzetih gradovih
najprej pili in nato razlivali (saj so ga vendar sami pridelali in morali dati gos-
podu), kot med drugim vemo iz ponarodelega slovenskega verza »vino teče«.
Tako so ravnali tudi galjoti na Loredani, ki so pili vino in nato pustili, da od-
teče.
A prevzemanje vloge nadrejenih, preoblačenje v oblačila svojih nasprot-
nikov in žrtev ter uživanje v obilju pijače in razlivanje vina uvajajo tudi v dru-
go dimenzijo uporov, in sicer tisto, ki uprizarja »narobe svet«. Naši galjoti so
si nadeli plemiška in oficirska oblačila ter se odeli v dragoceno blago, pri če-
mer je izstopal (nezadovoljivo priznani) beneški plemič Lorenzo Bollani, ki
se je oblekel v soprakomitova oblačila. Preoblačenje v obleke umorjenih ple-
mičev poznamo na primer v kmečkem in ljudskem uporu »krvavega pusta«
v Furlaniji leta 1511.14
Pust in upor sta imela vsaj dve skupni značilnosti, ki nas tu zanimata: pre-
obračanje ustaljene hierarhije in vzorcev (in njegovo uprizarjanje) ter izvajanje
nasilja, posebej kaznovanja in maščevanja, tudi krvnega. V uporih v zgodnjem
novem veku se nasploh zelo pogosto najdejo elementi karnevala. »Avtorizi-
rani element karnevala je nudil nastavitev, v katero je bilo razmeroma var-
no vključiti ne ravno nenevarna sporočila.« Zato je v tedanjem času »skoraj
nemogoče razdružiti karnevalsko od politike« in zaradi tega »dejanski
uporniki oponašajo pust – se oblačijo kot ženske ali se zamaskirajo«, njihove
»grožnje uporabljajo podobe in simboliko karnevala«. Upodabljanje narobe
sveta je bilo močno zastopano v dejanskih uporih. Med nemško »kmečko
11 Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, 459–463, posebej citat 459.
12 Grendi, La pratica dei confini.
13 Panjek, Človek, zemlja, kamen, 73–74, z zemljevidom območja in označenimi poškodovanimi
dolinami z legendo Dolline Demolite dalli Comembri di Tomaj (2. avgust 1771).
14 Bianco, Krvavi pust, 103–105.
146
