Page 143 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 143
Krvavi pust
na galeji Loredani
Na koncu se povrnimo k upornikom in njihovim ravnanjem na galeji,
razpetim med razumnim vodenjem in neizprosno okrutnostjo, tak-
tičnimi in tehničnimi potrebami ter razposajenim veseljem, osebni-
mi vzgibi in skupnimi interesi, materialnimi željami in simbolnimi dejanji.
Primer upora na galeji Loredani se kaže kot večplasten že na podla-
gi razčlenitve oblik in motivov za upor, ki jo je predlagal antropolog James
Scott, po katerem vsak upor predstavlja izjemno obliko širšega in splošnejše-
ga odpora, ki so ga podrejeni sloji in skupine gojili do vladajočih elit. V našem
primeru gre po eni strani za beg iz zapornih in vojaški službi sorodnih razmer
(evasion), blizu sužnjelastniškim odnosom, kar ga uvršča med manj izrazite
oblike »prikritega odpora« proti »materialni dominaciji«. A po drugi stra-
ni so v njem razpoznavne sestavine »odkritih oblik odpora«, tako proti ma-
terialni dominaciji, saj je šlo za »odkrit upor« (open revolt), kakor tudi proti
»statusni dominaciji«, to je proti »poniževanju, deprivilegiranosti, žalitvam
in napadom na dostojanstvo«. Odpor in upor po Scottu namreč ne izvirata
le iz nestrinjanja s prilaščanjem materialnih dobrin, dela in njegovih sadov,
ampak tudi iz »vzorca osebnih ponižanj, ki so značilni za tako izkoriščanje«,
katerim odgovarja »javno izražanje svoje vrednosti z gesto, obleko, govorom
in/ali odkrito skrunjenje statusnih simbolov vladajočega«.1
Galjoti na Loredani so odpovedali poslušnost nadrejenim in se jih zne-
bili tako, da so se uprli. Pomemben vzgib za upor in vodilo njihovega rav-
nanja med uporom so predstavljala ravno poniževanja in žalitve, ki so jih bili
deležni in zaradi katerih so sovražili vodstvo galeje, kot vemo in bomo še
videli. A obenem so ugrabili in oropali galejo, simbol prevlade Beneške repub-
1 Scott, Domination and Resistance, posebej 111–112, 198.
krvavi pust na galeji loredani 143
na galeji Loredani
Na koncu se povrnimo k upornikom in njihovim ravnanjem na galeji,
razpetim med razumnim vodenjem in neizprosno okrutnostjo, tak-
tičnimi in tehničnimi potrebami ter razposajenim veseljem, osebni-
mi vzgibi in skupnimi interesi, materialnimi željami in simbolnimi dejanji.
Primer upora na galeji Loredani se kaže kot večplasten že na podla-
gi razčlenitve oblik in motivov za upor, ki jo je predlagal antropolog James
Scott, po katerem vsak upor predstavlja izjemno obliko širšega in splošnejše-
ga odpora, ki so ga podrejeni sloji in skupine gojili do vladajočih elit. V našem
primeru gre po eni strani za beg iz zapornih in vojaški službi sorodnih razmer
(evasion), blizu sužnjelastniškim odnosom, kar ga uvršča med manj izrazite
oblike »prikritega odpora« proti »materialni dominaciji«. A po drugi stra-
ni so v njem razpoznavne sestavine »odkritih oblik odpora«, tako proti ma-
terialni dominaciji, saj je šlo za »odkrit upor« (open revolt), kakor tudi proti
»statusni dominaciji«, to je proti »poniževanju, deprivilegiranosti, žalitvam
in napadom na dostojanstvo«. Odpor in upor po Scottu namreč ne izvirata
le iz nestrinjanja s prilaščanjem materialnih dobrin, dela in njegovih sadov,
ampak tudi iz »vzorca osebnih ponižanj, ki so značilni za tako izkoriščanje«,
katerim odgovarja »javno izražanje svoje vrednosti z gesto, obleko, govorom
in/ali odkrito skrunjenje statusnih simbolov vladajočega«.1
Galjoti na Loredani so odpovedali poslušnost nadrejenim in se jih zne-
bili tako, da so se uprli. Pomemben vzgib za upor in vodilo njihovega rav-
nanja med uporom so predstavljala ravno poniževanja in žalitve, ki so jih bili
deležni in zaradi katerih so sovražili vodstvo galeje, kot vemo in bomo še
videli. A obenem so ugrabili in oropali galejo, simbol prevlade Beneške repub-
1 Scott, Domination and Resistance, posebej 111–112, 198.
krvavi pust na galeji loredani 143
